Arhivi Kategorije: Vrtiljak dogodkov

Članki o dogodkih na šoli, s šolskih eksurzij, dnevov dejavnosti, …

Tehnišni dan 7. razredov

Tehniški dan je potekal 14.11.2022, v ponedeljek.

Zjutraj ob 7:30, smo se vsi učenci 7. razredov, zbrali v matičnih učilnicah. V učilnicah smo se z učiteljico pogovarjali kaj bi radi postali, ko odrastemo. Ob 8.20 pa nas je v večnamenskem prostoru že čakala malica. Po malici smo se obuli in toplo oblekli ter odšli na dvonadstropni avtobus, ki nas je odpeljal proti Tehnični srednji šoli in gimnaziji. Ko smo prišli tja, so nas lepo sprejeli in nam razkazali šolo. V ˝glavnih˝ učilnicah smo imeli tudi majhne delavnice. Spoznali smo tudi 6pack Čukurja, ki nas je spoznal z najbolj nadarjeno črkopisko na šoli. Okoli 11:00 so nas v knjižnici postregli tudi z okusno malico. Šola je res lepo urejena in učitelji so prijazni, saj je urnik popolnoma prilagojen športnikom. S poukom večinoma začnejo ob 8.20 in končajo okoli 14:00. Dan se je zelo hitro zaključil, saj so nam pripravili zelo prijeten program pa tudi delavnice so bile zanimive. Pred srednjo šolo smo počakali avtobus, ki nas je odpeljal do naše šole. Nekateri so izstopali po postajah, drugi pa smo odšli na šolsko kosilo.

Žana in Viva

Karierni sejem poklicev in izobraževanja

V torek 15.11.2022 smo se osmi in deveti razredi odpravili na karierni sejem v dvorani Lukna.

Ob 7.30 uri smo se zbrali v matičnih učilnicah, kjer nam je učiteljica na kratko razložila potek dneva ter nam razdelila tekmovalne liste, ki smo jih morali izpolniti. Za tem smo pomalicali in se počasi odpravili na avtobuse ob 8.20.

Ko smo prispeli do dvorane Lukna, so nam učitelji dali informacije in pravila za zbiranje po dogodku. Nato pa smo se odpravili v dvorano, kjer so bile postavljene razne stojnice za različne srednje šole ter podjetja. V dvorani smo bili 1 uro. Med tem časom smo hodili od stojnice do stojnice in spraševali šole o informacijah, ki so nas zanimale. Osebje iz šole nam je predstavilo razne smeri in programe določene šole. Nekatere šole so imele pripravljene razne nastope ter darilca za obiskovalce. Na primer, Biotehniška šola Maribor je delila cvetlice, Oblikovalna šola balone, ostale šole pa so delile pisala, stekleničke ter broške. Torej vsaka šola je imela svojo posebnost ali maskoto, kot na primer 2. gimnazija je imela maskoto lisjaka.

Ko smo si ogledali vse stojnice, ki so nas zanimale, je bil čas za odhod. Z razredniki smo se dobili na dogovorjenem mestu. Zunaj so policisti, vojaki in gasilci razstavljali različne avtomobile in pripomočke. Nekateri so se slikali v vojaškem vozilu. Po vseh ogledih smo odšli na avtobuse in se odpravili proti šoli. V šoli smo se odpravili v matične učilnice in izdelovali plakate o kariernem sejmu.

Dan se je zaključil s kosilom in odhodom domov.

Maša Lončar, 9.a

Tehniški dan – TŠC

V sredo, 13. 10. 2022, smo učenci osmih razredov osnovne šole Duplek obiskali tehnični šolski center, ki se nahaja v Mariboru. Ob osmi uri smo se z avtobusi odpravili proti TŠC- ju. Ko smo prišli do šole, smo se vsi trije razredi ločili in tako menjavali pri dejavnostih. Dejavnosti je bilo kar nekaj, a vseeno so bile prav vse zabavne. Ena izmed njih je bilo 3D risanje kocke. Razred se je posedel v učilnico, tako da je vsak učenec imel svoj računalnik. Nato je v učilnico stopil profesor in nam vse razložil ter pokazal. Profesor je zelo dobro razložil, kaj smo morali narediti in tako ni bilo težav. Ura je hitro minila in naše kocke so bile narisane. Ker smo kocko narisali, smo jo morali tudi izdelati. Tako smo šli v delavnico ter s profesorjem naredili kocko. Čeprav je bil večji del kocke že narejen, smo lahko še vseeno poskusili vrtati luknje v njo. Vsi smo bili zadovoljni s končnim nastankom, ki smo ga lahko vzeli domov.

Na TŠC-ju smo tudi gledali ter upravljali robotsko roko, upravljali smo pa tudi robota na kolesih, katerega so izdelali dijaki. Profesorji so nam pokazali kako delaš z različnimi materiali in kaj vse lahko izdelaš iz njih. Omenili so nam, da so se večkrat udeležili raznih tekmovanj in pokazali zelo dobre rezultate.

Marsikomu se zdi, da je obdelovanje lesa in raznih drugih materialov ter izdelovanje robotov samo za fante, a so tudi punce, ki jih to veseli. Res je, da jih je na celi šoli zelo malo, ampak so vse zelo dobre učenke. Na tehničnem šolskem centru smo se naučili veliko novih stvari in mislim, da je privabilo nekaj naših učencev, da ga bodo v prihodnosti obiskovali.

Ana Toplak, 8. c

Tehniški dan na šolskem centru Piramida

Ob 7.30 sem prišla v šolo, kjer smo najprej imeli razredno uro, ki jo je vodil učitelj Branko, dokler ni prišla učiteljica Natalija. Potem smo imeli malico. Ob 8.45 smo se odpravili na avtobus in kombi, ki sta nas odpeljala do šolskega centra Piramida. Tam smo se izkrcali iz avtobusa. Ko smo prišli v šolo so nas sprejeli in razdelili v skupine. Naša skupina se je odpravila do čokoladnice. V eni učilnici smo se preoblekli v belo majico, predpasnik in si nadeli mrežico za lase. V čokoladnici smo si izdelali čokoladne lizike s prvo črko našega imena in čokoladico bounty. Ko smo morali oditi iz čokoladnice, smo se preoblekli. Naslednja postaja se je imenovala Zdrav zajtrk. Tam smo si pripravili zdrave kosmiče in čokolino. Ko je bilo dejavnosti konec, smo se odpravili v naslednjo učilnico, kjer smo lahko probali sladko vodo. Na koncu tehniškega dne smo vzeli naše čokoladice in se odpravili nazaj na avtobus. Odpeljali smo se nazaj do šole ali pa smo izstopili na postajah. Meni je bilo najbolj všeč, ko smo si izdelali čokoladice in Bounty. Zanimivo pa je bilo, da smo videli zelo malo učencev te šole. Šola je bila čisto prazna.

Mia Gaberšek Jančič, 6.a

9. razredi na SERŠ-u

V sredo, 12.10.2022, smo imeli tehniški dan vsi učenci od 6. do 9. razreda.

Dan se je začel že ob 7.30, ko smo se dobili v matičnih učilnicah. 9. razredi smo imeli razredno uro, na kateri smo se pogovarjali o srednjih šolah. Imeli smo malico, ko smo se najedli, pa se počasi odpravili proti srednji šoli SERŠ. Njihova socialna delavka nas je prijazno sprejela, nato pa nam je njihov profesor pokazal delo učencev-električno kolo. Imeli smo tudi kar nekaj delavnic, na katerh smo poslušali o fotografiranju, poslušali glasbo, igrali na prave inštrumente…. Na koncu je sledila malica in delavnica, na kateri smo si izbrali lik iz animirane risanke Simpsonovi ter postavili svoj obraz na ta animiran lik.

Dan je bil zelo zabaven, všeč mi je tudi, da imamo takšne dneve ter si skupaj ogledujemo srednje šole, da jih bolje poznamo.

Taja, 9.a

TRGATEV 2022

V petek, 23.9.2022, se je na Osnovni šoli Duplek odvijala trgatev potomke najstarejše trte na svetu. Organizirali in pripravili smo jo učenci devetega razreda, pod vodstvom učiteljic Marjetke Bezjak in Marine Herman.

Prva šolska ura je potekala normalno, nato pa se je naša skupina organizatorjev začela pripravljati na dogodek v učilnici osmega razreda. Medtem ko smo organizatorji dogodka imeli generalko, so punce tam pripravile vso hrano. Pred prireditvijo smo se oblekli v narodno nošo in se dokončno pripravili. Približno ob enajstih se je cela šola in vrtec zbrala na dvorišču pred trto, kjer je potekala trgatev. Dogodek smo vodile Staša, Taja H.Z. , Mateja, Lara, Kristina, Taja K. in ovtar Kevin. Ob igranju harmonikašev so fantje 9.a razreda obrali našo trto in grozdje dali v puto. Nato se je program prestavil pred glavni vhod šole, kjer so nastopili učenci in vrtec. Sledila je predaja avtarske palice, ki jo je dobil Tai Pavel iz 8.c, v upanju, da bo dobro skrbel za našo trto. Ko smo dobili novega avtarja, smo se še malo zavrteli, nato pa je sledila pogostitev iz domačih kuhinj. Naši pridni učenci so izpraznili vse pladnje ter za seboj niso pustili niti drobtinice. Ko so se ostali učenci vrnili v šolske klopi, smo devetošolci pospravili in počistili sledi trgatve, da je bilo vse čisto kot solza.

Za nas učence je bil ta dan zanimiv, saj smo se zabavali in na koncu hkrati najedli, da smo lahko končali šolski dan z veliko energije.

Mateja Greifoner in Staša A. Kukovec, 9.a

ZAKLJUČNI IZLET DEVETIH RAZREDOV 22/23

Končno je prišel tudi naš čas. Tako kot vsi šolarji do sedaj, se tudi letošnji deveti razredi vedno bolj približujemo koncu osnovne šole. Bliža se čas odločanja in odraščanja, pa tudi žalostne ločitve dolgoletne naveze, ki je kot posledica skupnega šolanja devetih let doletela čisto vsakega izmed nas. Kot zaključek dolgoletnega druženja pa smo se deveti razredi v petek, 16. septembra, odpravili na zaključni izlet.

Celoten dan smo preživeli skupaj, v prijetni družbi prijateljev in učiteljev, ki so poskrbeli, da nam nedvomno ni bilo dolgčas. Ekskurzija oziroma zaključni izlet je bil zelo pester. Zjutraj smo se zbrali pred šolo ter več kot le navdušeni pričakali naš avtobus. Po prijetni vožnji smo prišli do našega prvega cilja v Ljubljani.

Prva postaja je bil Laser-Tag. Najprej smo pojedli malico, nato pa se lotili »dela«. Pravila igre so preprosta, tako smo z malo tekmovalnosti in precej adrenalina dosegali odlične rezultate in se pri tem resnično zabavali. Razdelili smo se v tri skupine ter se izmenjavali v krogih igre. Vsaka skupina se je tako pomerila z vsako, izmenično smo se tudi preizkusili na dveh različnih nadstropjih. Cilj igre pa je bil obraniti svojo zastavo oziroma preprosto premagati nasprotno skupino. Po koncu prve aktivnosti smo se odpravili proti Woop Areni.

Kmalu po kratki vožnji do Woop Arene smo lahko testirali Woopove bowling steze, ki niso bile le sodobne, temveč zelo digitalizirane. Na tablicah ob kavčih, na katerih smo se lahko tudi spočili po izposoji čevljev, smo vpisali naša imena in določili število članov v vsaki skupini. Tako smo lahko pokazali naše vrline in sposobnosti pri bowlanju, gotovo nam je šlo odlično. Zadeli smo tudi kakšen »strike«, a vsi smo ne glede na naš uspeh zelo uživali in se zraven do dobrega nasmejali (ob uspehu in neuspehu prijateljev). Ko je bilo aktivnosti v Woopu konec, smo se fotografirali, ter počakali na naš prevoz. Vkrcali smo se na avtobus in že smo bili na poti v Kranj.

Pa smo pričakali še zadnjo adrenalinsko dejavnost. Končno je bil čas še za dirkanje z gokarti. Po kratkem pozdravu in uvodnih navodilih smo že lahko opazili prvo skupino naših »dirkačev«. Po imenitni progi smo se vozili z izvrstnimi gokarti. Seveda smo bili čisto zares opremljeni, s čeladami. Tako je bilo poskrbljeno za našo varnost, kar pa ne pomeni, da nismo kot odlični dirkači progo dobro odpeljali. Nase smo namreč nedvomno morali paziti tudi sami. Čas ob vožnji je hitro minil, ob koncu smo se fotografirali na stopničkah, v dokaz naših dosežkov. Poti pa nismo nadaljevali lačni, tako smo se po gokartingu odpeljali proti McDonald’su in si privoščili sijajen obrok.

Izleta pa ni bilo konec kar tako. Po McDonald’su smo se odpeljali še na Bled. Seveda smo napravili še nekaj skupinskih slik ob najbolj očarljivemu delu Bleda, rdečemu srčku, za katerim je bilo dobro vidno Blejsko jezero. Nato smo imeli prosti čas, ki smo ga vsi pošteno izkoristili, za kakšno kavico, nakup spominčka ali pa le preprost sprehod. Po uri sprehajanja je na vrsto prišel najbolj vznemirljiv del večera. Disko!

Povzpeli smo se po stopnicah in sprehodili do diskoteke, ki je bila najeta le za nas. S kupončkom za eno zastonj pijačo po naši izbiri smo odšli navzdol po stopnicah in takoj opazili izjemen prostor z velikim plesiščem, na katerem smo preživeli celoten večer. Z DJ-jem in dobro družbo smo plesali kar nekaj časa. Poslušali smo najboljše disko »hite«, prijazen DJ pa je upošteval tudi nekaj glasbenih želja, ki smo mu jih zaupali. Žal je čas po mnenju večine prehitro minil, tako smo se ob deveti uri odpravili proti avtobusu, ki nas je utrujene domov pripeljal okoli polnoči.

Po tako enkratnemu izletu smo vsi naš dan odlično ocenili. Čeprav je bilo ekskurzije konec, smo si ustvarili ogromno fantastičnih spominov, ki jih bomo nedvomno dolgo držali pri srcu.

Teja Pivec, 9.b

VURKO FEST 2022

Učenke OŠ Duplek, ki so tudi novinarke Korakov, so spremljale dogajanje na Vurko festu, se javljaje v živo preko Facebook strani in intervjuvale učitelje in učence na stojnicah, obiskovalce ter nastopajoče. Nastali so zanimivi intervjuji.

Poslikava obraza

  1. Kaj ponuja vaša stojnica?
    Na naši stojnici ponujamo slikanje po obrazih oziroma poslikavo obraza.
  2. Ali je to vaše prvo letu na Vurko festu?
    Lani je bila poslikava samo v sklopu tekmovanja iz izdelave papirnatih oblek, vendar poslikave obrazov obiskovalcev še lani ni bilo.
  3. Kako se imete in kaj še pričakujete od festivala?
    Na Vurkofestu se zabavamo in uživamo. Mislimo, da je festival kar uspešen, saj se je zbralo kar veliko število ljudi.

Doodle art

  1. Kaj počnete na vaši stojnici?
    Z malimi otroki rišemo pobarvanke in se trudimo, da se otroci zabavajo in da jim je zanimivo.
  2. Kako se imate in kakšno se vam zdi vzdušje?
    Kljub vročini se zabavamo, uživamo in zdi se nam, da obiskovalce naša stojnica tudi kar privlači.
  3. Kaj še pričakujete od Vurko festa?
    Da se še v preostanku dneva zabavamo in da si ogledamo nastope učencev in glasbenih gostov.

Razglednica našega kraja

  1. Kaj ponuja vaša stojnica?
    Naša stojnica ponuja pet najboljših razglednic našega kraja, ki so jih učenci delali na tehniškem dnevu. Na papirju so učenci morali narisati, na kakšen način si predstavljajo naš kraj in njihove značilnosti.
  2. Ali letos to prvič ponujate na festivalu ali ste se morda predtsvili tudi prejšnje leto?
    Letos smo tu prvič s tem natečajem, čeprav so tudi lansko leto učenci izdelovali za natečaj, in sicer obleke iz papirja
  3. Kako se imate na Vurkofestu?
    Zelo je zanimivo, saj je veliko različnih iger in se lahko zabavamo, zbralo se je veliko ljudi in prav tako se že veselim nastopov, ki so jih učenci skupaj s učitelji pripravili.

Knjigobežnica

  1. Ste se letos prvič udeležili Vurkofesta?
    Ne, to je za nas drugo leto. Z učiteljico Marjetko sva stojnico imeli že lansko leto.
  2. Kaj vse ponuja vaša stojnica, kaj lahko tukaj počnemo?
    Kot lahko vidite, je to knjigobežnica, ki je kotiček za knjigoljubce. Tisti, ki imajo radi knjige, si jih lahko tukaj sposodijo in berejo. Punce, ki so danes tukaj z nami, tudi raziskujejo, kdo je bil Kresnik, junak Vurberka, in ostale bomo tako dolgo, dokler temu ne pridemo do dna.
  3. Kako se imate?
    Zaenkrat je v redu, upam da bo tako tudi ostalo. Manjkata nam le še hrana in pijača.
  4. Kakšna so vaša današnja pričakovanja?
    Pričakujem, da bo kdo prišel in si izposodil kakšno knjigo, saj smo v času koronavirusa prenehali brati knjige in je zdaj posledično vse manj ljudi, ki radi berejo. Z mano je izbor deklet iz naše šole, ki rade berejo. Tukaj so, da so vzor vsem ostalim. S seboj je vsaka prinesla knjigo, ki jo trenutno bere in skupaj druge spodbujamo k branju.
  5. Kdo je izdelal to knjigobežnico?
    Mi smo dobili idejo, da bi izdelali to našo knjigobežnico in smo morali poiskati nekoga, ki bi jo izdelal. Našli smo mojstra Iršiča, ki je bil povabila tako vesel, da je sam prispeval ves material in jo izdelal. Stekleni del je prispevalo steklarstvo Miholič. Izdelava knjigobežnice je trajala približno dva ali tri tedne, o tem pa smo se že dolgo dogovarjali. Knjige je prispevala mariborska knjižnica, poklicala sem direktorico, ki nam je poslala tri škatle knjig. Nekatere od knjig so v šolski knjigobežnici, nekatere pa v tej. Uspelo nam je s skupnimi močmi.

Mimoidoči (Odgovarjajo učenke 8. razreda OŠ Duplek)

  1. Kaj vas je privabilo na današnji festival?
    Udeležile smo se že lansko leto in nam je bilo zelo zabavno, zato smo vedele, da bo letos tudi. Prav tako nekatere izmed nas kasneje nastopamo, zdaj pa pomagamo z delom.
  2. Kaj vas je najbolj navdušilo?
    Vse je zelo zabavno, zelo so nam všeč pesmi, igre, samo vzdušje. Šle smo že na veliko iger, tudi vam jih priporočamo!

Sound painting z učenci računalništva OŠ Duplek

  1. Kaj je namen te sobe?
    Namen te sobe je, da učenci izbirnih predmetov računalništva okvirno pokažejo, kaj so počeli v minulem šolskem letu.
  2. Kaj vse se tukaj počne?
    Tukaj na manjše kocke projiciramo izdelke, ki so nastali pri računalništvu, z uporabo grafičnega programa Gimp. Imamo tudi simulacijo početja, kot smo ga delali pri računalništvu.
  3. Se to letos odvija prvič?
    Ja, letos smo prvič. Računam na to, da bomo tudi vsa naslednja leta še vedno tukaj.
  4. Boste v naslednjih letih še kaj dodajali?
    Bomo še dodajali, takoj ko dobimo večji prostor. Računam na večjo dvorano. (smeh)

Intervju z ravnateljem Đanom Novakom

  1. Že drugo leto zapored nam je v sodelovanju z občino Duplek uspelo pripraviti Vurko festival. Se vam zdi, da so celoletne priprave dobro potekale?
    Jaz mislim, da so priprave potekale odlično. Če ne bi bilo tako, danes ne bi bili tukaj in tudi verjetno ne bi bilo toliko ljudi, kot jih je, tako da menim, da je bilo delo odlično opravljeno in nenazadnje smo vsi veseli, da je tako.
  2. Ste veseli, da obe šoli tako povezano sodelujeta?
    Zagotovo. Torej, veseli smo, da sodelujejo tako otroci iz Korene kot iz Dupleka. Tisto, kar se mi zdi zelo pomembno, je, da se družijo mlajši in starejši, torej imamo neko medgeneracijsko druženje. Nenazadnje na ta način pokažemo staršem in širši okolici, kaj delamo v šoli, kako poteka naše delo in kaj se naučimo. Vse to se mi zdi zelo v redu, da se povezujemo med seboj in nenazadnje, da sodelujemo s širšo lokalno skupnostjo.
  3. Kaj menite o nastopajočih učencih?
    Ja, otroci so itak vedno odlični, tako da vse čestitke njim in seveda njihovim učiteljicam ter vzgojiteljicam. Radi imajo zabavo, radi nastopajo, tako da smo vsi veseli.
  4. Kakšno se vam zdi današnje vzdušje?
    Že prej sem omenil, da je odlično, veliko ljudi in otrok je. To je tudi namen tega našega druženja. Poteka čez cel dan, tako da mislim, da ni nobenemu dolgčas.
  5. Kakšni so načrti za naprej o Vurko festivalu?
    Jaz mislim, da se bo Vurko festival iz leta v leto spreminjal na nek način, stalno želimo ponuditi nekaj novega, nekaj drugačnega. In razmišljalo se je seveda že o nastanku Vurkota, da bi to našo idejo festivala razširili izven naše občine. Navsezadnje, če se bo stvar razvila tako daleč, so tudi določene želje in cilji, da prestopimo meje. To pomeni, da gremo v katero drugo, sosednjo državo in tudi tam kaj podobnega organiziramo, seveda v sodelovanju z lokalno skupnostjo.

Intervju z županom Mitjo Horvatom

  1. V naši občini že drugo leto zapored poteka Vurkofest. V to je bilo vloženega ogromno truda, tako od vas, kot od učiteljev in učencev. Ste ponosni na tako dobro organizacijo in pripravo na festival?
    Seveda. Jaz sem predvsem ponosen na učence, ki vedno tako lepo sodelujejo in ustvarjajo. Prav je, da sodelujejo učitelji, ker smo na nek način vsi del te lokalne skupnosti in sem zelo vesel, da smo skupaj pokazali, da lahko s sodelovanjem naredimo nekaj tako velikega in izjemnega. Mislim, da tudi obisk to potrjuje.
  2. Kakšni so vaši občutki?
    So veseli, pozitivni in si želim takega sodelovanja še v prihodnjih projektih. Upam res, da bo ta Vurko fest postal stalnica in prepoznan po širši Sloveniji, mogoče tudi preko.
  3. Se vam je letos organizacija zdela lažja od lanskega leta, ko smo že vse vedeli približno kako in kaj?
    Vedno je nekoliko lažje, ko si ljudje znajo predstavljati, kaj se pričakuje oziroma kaj bo nastalo. Jaz mislim, da je precej z vidika tega, da je več ljudi pomagalo oziroma, da je več učiteljev vključenih, pripomoglo k temu, da je bilo drugič lažje kot prvič.
  4. Kakšni so načrti in pričakovanja glede festivala prihodnje leto, če sploh bo?
    Kot kaže, festival naslednje leto bo, ker je toliko obiskovalcev, toliko zadovoljnih in veselih otrok, da jaz verjamem, da ne glede na to, karkoli bo drugo leto, festival bo in bo še bolj bogat ter vesel, kot je letos.
  5. Kakšna so vaša današnja pričakovanja?
    Danes, jaz mislim, da se bomo vsi skupaj zabavali, da se bomo lepo imeli in da bomo z dobrimi občutki šli na koncu dneva v posteljo.
  6. Se že kaj veselite nastopov?
    Seveda!

Intervju s Trkajem

  1. Ste eden najbolj znanih slovenskih raperjev. Kdaj ste napisali svojo prvo pesem?
    Svojo prvo pesem sem napisal pri sedemnajstih letih. Še pred tem sem napisal eno v 7. razredu, z naslovom »Moj kontejner.« Bile so rime, to pa je tudi vse, kar mi je od nje ostalo v spominu.
  2. Ste tudi pisec besedil, popotnik, novinar,… Očitno vas zanima ogromno reči. Kaj je naslednja stvar, ki jo načrtujete?
    Naslednje, kar načrtujemo z Igorjem, Damjanom Jovičem in ekipo, ki se nam bo pridružila, je, da ustvarimo Repke 2. Potem je na vrsti solo album, zaključen, s katerim se bom nekako poslovil od tega ustvarjanja mainstream glasbe oziroma koncertne, kasneje pa še sledi Kla Kla Klasika 2. Zaenkrat so to vsi ustvarjalni cilji, ki jih imam. Bi pa tudi zelo rad, da bi naredili zbirko poezije, ki bo mogoče del Kla Kla Klasike 2 ali Repkov, kjer bi mladi dali svojo poezijo. Mi se neprestano učimo o klasikih, medtem ko med vami mladi kdo piše poezijo in je lahko kdo zelo dober. Se pravi, zakaj ne bi iz idej, ki so mlajše, začeli graditi.
  3. Ste že kdaj prej sodelovali na kakšnem otroškem festivalu, ali je danes prvič?
    Sem že sodeloval. Bilo jih je kar nekaj, Čarobni dan je bil eden izmed prvih večjih otroških festivalov, na katerih sem bil.
  4. Kakšni so vaši današnji občutki?
    Moji današnji občutki so zelo odprti. Glasba je prišla do izraza, ampak ker je dogodek kar velik, so ljudje razpršeni. Nekateri glasbo samo poslušajo, medtem so nekateri otroci tekali okrog, nekateri so sedeli in lizali sladoled… In se mi zdi res taka naravna, sproščena zadeva, da je glasba prav pasala v ambient. Upam, da se je koga dotaknilo in je občutil to energijo.
    Igor Saksida: To ni bil koncert v tem smislu, da publika sedi in ploska. To je pravzaprav eno radoživo rajanje, igra, veselje do življenja. Štajerci so znani po tem, da so veseljaki in da imajo radi vesele stvari, da je tukaj veliko sonca, zato pa tudi veliko dobrega vina (smeh). To se začenja že v otroštvu. In ta energija je prišla do naju, zato sva tako uživala med nastopom. Meni je nastop minil en dva tri.
    Trkaj: Ja, zelo se čas spremeni na odru, ko padeš na ta naravna otroška tla. Se mi zdi, da prav razumeš kaj otroke pelje, da skačejo, plešejo in so svobodni. To energijo mi starejši blokiramo ali se ne upamo prepustiti.
  5. Ali radi sodelujete z otroki in jih tako razveseljujete?
    Ja, ja, ja, ja. Jaz mislim, da so otroci bitja, ki pridejo iz neke druge dimenzije in še niso čisti trdno materializirani tukaj. Jaz mislim, da bi jih morali bolj spoštovati, na drugačen način, ne »guci guci,« pa glej ga tega, pa pred instagram. Nekako bi morali bolj častiti otroško dušo, ki je naivna, majhna, ki je lahko, iz nekega visokega intelektualnega načina, nekako neumna. Ampak modrost o vidih, ki jih lahko govori, naivnost, prvobitnost, neka deviškost, se mi pa zdi, da je stvar, ki jo današnji svet zelo potrebuje. Potrebuje veliko več energije, da gremo nazaj od vsega, da poznamo, da smo ‘raztrančirali’ in analizirali in nismo nič boljši ljudje. Otroci nas delajo boljše ljudi, če znamo odpreti srce.
  6. Katero sodelovanje vam je ostalo v najlepšem spominu?
    Še vedno mi je najlepše z Igorjem Saksido.
  7. S svojimi pesmimi navdihujete in ste vzor mladim. Vas mogoče kdaj za kakšno pesem navdihnemo tudi mi, otroci? Kdo oziroma kaj pa za novo »Vurko pesem«?
    Ja, definitivno. Z življenjem, z zgodbami, s tem, kaj se pravzaprav sploh dogaja, so vedno neke iskrice. Včeraj mi je ravno pisal en otrok in je rekel, da ima njegova mama raka. Glede na, s čimer se sooča, je napisal nekaj besedil, iz katerih bom mogoče naredil kakšno pesem. Situacije, ki te inspirirajo, so vedno različne. Lahko te nekdo pogleda v oči in ti kaj pove, včasih je to tragična zgodba… Se pa veliko otroške in mladostniške energije, ki jo midva dobiva iz nastopov, v naju nabira, se akumulira, in potem, ko bova izdala nov album, bo prišla ven. Tako da vsak tak utrinek, iskrenost, vsak nasmeh, vsaka energija, ki jo imate, se nabira v naju.
    Vurko pesem je nastala tako, da sem najprej prebral Bredine knjige. Zdelo se mi je, da bi lahko naredil kakšno pesem o zmaju Vurku in čarobnem kraju, ker se je tukaj pretakala zgodovina. Tako veš, da je bilo tukaj včasih morje in so živeli megalodoni, orjaški morski psi, tudi čarovnice, tako da moram reči, da imate bogato in pestro zgodovino tukaj. In zelo je lep kraj in je super, da ljudje to spoznajo, ampak ne na način popolne razprodaje. Čuvajte kar imate, s srcem.

Tia Horvat Zupaničič, Kaja Mencigar, Sara Poštrak, 9.b
Fotografije: Karin Ludvik, 9.b

Nagradna ekskurzija

V sredo, 1. junija, smo se najuspešnejši učenci udeležili nagradne ekskurzije. Okrog osme ure zjutraj smo se zbrali v jedilnici, kjer smo se prešteli in vzeli malico.

Počasi smo se odpravili na avtobus, kjer se nam je predstavil voznik in dobili smo nekaj navodil. Odpeljali smo se v Mursko Soboto. Pot je bila dolga, vendar tudi zelo zabavna. Najprej smo odšli v WOOP v Mursko Soboto, kjer smo odložili nahrbtnike, dobili kar nekaj navodil za varnost, se preobuli v njihove nogavice, dobili zapestnice ter nalepke različnih barv.

Razdeljeni v skupine smo se odpravili na pot. Bilo je več sob z različnimi kvizi, kot na primer Knock out, kjer smo morali preplezati steno z ovirami, pri tem pa ne pasti na tla. Ena bolj zanimivih se nama je zdela Lava floor. Pri tem izzivu si moral rešiti sestavljanko in ne stopiti na tla, polna z lavo.

Po zaključku dejavnosti smo se izmučeni odpravili na kosilo v McDonald’s. Ko smo se najedli, smo se odpravili na avtobus, ki nas je zapeljal na Soboško jezero. Imeli smo nekaj prostega časa, ki smo ga izkoristili za namakanje nog v jezeru, druženje ter počitek.

Ob 15.00 smo se počasi odpravili proti domu.

Ta dan si bova zapomnili za vse življenje. Upava, da bo še kdaj kakšna možnost za tako dober izlet. 😊

Taja in Mateja, 8.a

Atletsko tekmovanje

V četrtek, 26. 5. 2022, je na atletskem stadionu Poljane potekalo atletsko tekmovanje. Učenci smo se lahko prijavili na različne discipline, kot so met wortexa in krogle, štafetne igre, tek na 60, 300, 600 in 1000 metrov ter skok v daljino in višino.

Tekmovalci naše šole smo se ob 14.15 zbrali pred telovadnico, od koder nas je avtobus odpeljal proti Mariboru. Ko smo prispeli, smo imeli dobro uro časa da pomalicamo, se razgibamo, povadimo vsak svojo disciplino in jo sprobamo na svoji progi. Tekmovanje je trajalo štiri ure, sproti pa so podeljevali medalje. Vsak se je zelo potrudil in dal vse od sebe. Medaljo sta dosegla dva učenca, in sicer Anina Kirbiš za tek na 300 m pri mlajših deklicah ter Tomaž Pernek za tek na 1000 metrov pri starejših dečkih.

Vsi smo se odlično odrezali, nekateri so pridobili medaljo, nekaterim pa je za las pobegnila. Glavno je, da smo se zabavali in pridobili novo izkušnjo.

Okoli 20.00 smo krenili nazaj proti šoli.

Tia Horvat Zupančič, 9.b