Arhivi Kategorije: Vrtiljak dogodkov

Članki o dogodkih na šoli, s šolskih eksurzij, dnevov dejavnosti, …

PRIPRAVE NA VURKO FEST V 7.B

12. junija 2021 bo na gradu Vurberk potekal otroški kulturno-umetniški festival Vurko fest, pripravljen in izdelan v celoti s pomočjo učencev.

Učenci OŠ Duplek in OŠ Korena se vsi pridno trudimo, da bi festival izvedli čim bolje. Izpeljali smo že 3 tehniške dneve, na katerih smo izdelovali vso potrebno okrasje in sceno. Na festivalu bodo potekala tudi razna tekmovanja, npr. izdelovanje oblek iz papirja. Odvijale se bodo tudi različne igre za otroke, možno pa bo tudi kupiti in pojesti nekaj slastne hrane. Za povrh si bomo lahko ogledali tudi gledališko predstavo o vurberškem zmaju, ki je v bistvu navdih za ta festival. Vurko (vurberški zmaj) je glavni junak v knjigi naše lokalne pisateljice, gospe Brede Mulec.

Kot sem že omenila, bo na Vurberku nastopala otroška gledališka skupina. V njej nastopam tudi jaz. Kot ena izmed glavnih igralk sem se morala naučiti kar veliko besedila in v nastop vložiti mnogo truda. To zame ni bila ovira, saj z veseljem nastopam. Ob vajah se tudi veliko družim s sošolci in sosošolci in skupaj se večkrat nasmejemo ob kakšni norčiji. Temu se pridruži tudi naša učiteljica igre, ga. Donataja Malinič Krašna, ki pokomentira naše zaplete pri vaji.

Ob takšnem delu resnično uživam in upam, da nam bo predstava uspela. Z lahkoto pa lahko tudi rečem, da bo po mojem mnenju ta festival zagotovo največji, najbolj igrivi, zabavni festival, kar jih je videla Slovenija.

Marisa, 7.b

Na Vurko fest se pripravljamo že kar nekaj časa. Večino izdelkov naredimo ob tehniških dnevih. Ko smo imeli prvi tehniški dan, smo nekateri izdelovali igre, ki se bodo odvijale na festivalu. V mojem razredu smo vsi izdelovali igre v skupinah. V moji skupini sta bili Patricija Kosec in Nuša Pečar. Skupaj smo na velikem kartonu narisale in pobarvale klovna, nato smo z olfa nožem izrezale že vnaprej narisane kroge. Ta del mi je bil najbolj težaven, saj je bil karton zelo debel, luknje pa precej velike. Za vse skupaj smo potrebovale dva tehniška dneva, a končen izdelek mi je zelo všeč in sem zadovoljna z našim delom. Nisem popolnoma prepričana, kako se bo ta igra igrala, se pa mi zdi, da bomo morali metati žogico skozi te luknje. Ker pa so luknje različnih velikosti, se mi zdi, da manjše luknje štejejo več točk, tako da če zadeneš najmanjšo luknjo, pridobiš največ točk. Me res zanima, kako se bo to vse izšlo.

Komaj čakam na 12.6.2021, ko bo potekal Vurko fest.

Kaja, 7.b

Na šoli smo izvedli tri tehnične dneve, dva aprila in enega v mesecu maju. Sodeloval sem pri izdelovanju iger. Z mojo skupino, katere vodja je bil Tai, smo izdelovali avtocesto. Končen rezultat je bil zelo dober. Na tehničnem dnevu, v četrtek, 20.5.2021, sem začel z drugo skupino izdelovati grad, ker je bila avtocesta že gotova. Pri vseh tehničnih dnevih sem se zelo zabaval. Najboljši del je bilo druženje med nami sošolci. Na koncu so vse igre izpadle zelo dobro! Upam, da bo drugo leto festival spet organiziran in da napreduje že iz tako dobrega v še boljšega. Zelo bi bil vesel, če bodo v prihodnje igre še vedno stvar, ki jih izdelujemo mi, otroci.

Patrick, 7.b

Imeli smo tri tehnične dneve, kjer smo se pripravljali za festival. Vedno smo delali različne stvari, npr. igre za Vurko fest. Ko smo končali igre, ki smo jih morali narediti, smo delali gradove po svoji domišljiji v skupinah. Ko smo mi vse to delali, so se udeleženci dramskega krožka pripravljali na predstavo, ki jo bodo zaigrali. Vsi ti tehniški dnevi so bili zabavni ter ustvarjalni. Festival bo potekal 12. 6. 2021 na gradu Vurberk. Vsi pa upamo, da se bodo vsi udeleženci zabavali, veselili ter cenili to, kar smo naredili.

Gabrijela, 7.b

Vse se je začelo v mesecu marcu, ko smo z mojo ekipo izdelovali avtocesto. Bilo je zelo zabavno. Vsa šola je ustvarjala izdelke po navodilih in delala na tem, da bi bilo vse popolno. Ker v prvem dnevu nismo dokončali, samo skoraj vso delo opravili v drugem dnevu, ki ni bil tako zabaven, saj smo bolj delali. V mesecu maju pa smo popravljali še zadnje detajle.

Se že veselim 12. 6. 2021, da bom videl vse izdelke, ki smo jih naredili na naši šoli in OŠ Korena.

Staš, 7.b

Ko smo učenci izvedeli za nekaj čisto novega in nepozabnega, Vurko fest, smo se vsi veselili, da bo to organizirala naša šola v sodelovanju z OŠ Koreno.

Vedeli smo, da bo mogoče malo naporno, a smo se kljub temu z veseljem udeležili priprav na Vurko fest. Všeč pa nam je bilo tudi to, da smo imeli toliko tehniških dni v zadnjem času. Pri likovni umetnosti smo se najprej razdelili v skupine in se dogovorili, katere igre bo izdelovala katera skupina. Učitelji so nato naročili potrebne materiale, ki smo jih potrebovali. Tudi mi smo prispevali in od doma prinesli stvari, ki so na prvi pogled izgledale neuporabne, v naslednjih tehniških dnevih pa so iz njih nastale lepe in zanimive igre.

Tudi učenci smo se zelo zabavali in se veliko nasmejali. Dobili smo priložnost, da razvijamo našo domišljijo.

Pia, 7.b

ŠPORTNI DAN

V ponedeljek, 24. 5. 2021, je na šoli potekal športni dan za učence od 6. do 9 razreda.

V šolo smo prišli ob 7.30. Najprej smo pomalicali, da smo pridobili dovolj energije za celoten dan. Nato smo odšli v telovadnico, kjer so nam učenci športa za sprostitev predstavili igro “kavbojci in indijanci”. Vsak razred je s svojim razrednikom odšel na posamezno igro, ki jo je imel določeno po razporedu. Mi, sedmošolci, smo najprej igrali hokej. Razdelili smo se v skupine in začeli z igro. Za tem smo se odpravili v galerijo dvorane, kjer so nas čakale štafetne igre. Tudi tukaj nas je učiteljica Barbara razdelila v štiri skupine. Vsak krog smo imeli nov izziv: skakanje v vreči, nošenje tenis žogice na tulcu itd. Na koncu smo se pomerili v vlečenju vrvi s paralelko. Po končanem tekmovanju smo se odpravili nazaj v glavni prostor telovadnice in čakala nas je odbojka. Igrale smo dekleta proti dekletom in fantje proti fantom. Sledil je moj najboljši del tega dne, “kavbojci in indijanci”. Vsaka skupina je postavila blazine, za katerimi se je skrivala ter shranjevala žoge za napad druge skupine. Po napetih tekmah med skupinama je prišel čas za pospravljanje. Sledilo je kosilo ter odhod domov.

Športni dan je bil zabaven in upam, da ga kmalu ponovimo.

Taja, 7.a

Šolanje v koronačasu

7.a so razmišljali o šolanju na daljavo…

Šola na daljavo mi ni všeč, saj se ne morem družiti s svojimi prijatelji. Res je, da jih lahko preko video klica vidim, ampak to ni isto. Svoje prijateljice hočem objeti, kar pa preko elektronskih naprav ne morem narediti. Tudi učiteljev ne morem hitro vprašati, da mi takoj razloži tisto, česar ne razumem. Je pa samo ena v redu stvar na daljavo – to, da lahko dlje spim.

Taja

Šola na daljavo je še kar zabavna, vendar težja od šole v živo. Včasih dobimo veliko dela, ki ga delam do poznega popoldneva. Pogrešam običajno šolo, saj sem rada s sošolci, tako pa sem v glavnem do popoldneva sama z bratom, ki ima prav tako veliko dela, saj obiskuje 4. letnik. Težja je tudi, saj če česa ne razumem, moram učitelju najprej poslati vprašanje, potem pa nekaj časa čakati, da mi odgovori.

 Všeč mi je, da imamo veliko videokonferenc, saj rada vidim svoje sošolce in učitelje. Po drugi strani, pa mi je všeč tudi delo na daljavo, saj se v svoji sobi prijetno počutim in lahko počasi, ter sproščeno delam za šolo.

 Pogrešam že svoje sošolce ter učitelje in komaj čakam, da se vrnemo v šolske klopi!

Maša

Ker smo še vedno doma in žal ne v šoli, tudi pouk poteka na daljavo. Način pouka na daljavo se mi po eni strani zdi zelo zanimiv, saj je nekaj novega in delamo z računalniki. Učimo se tudi novih stvari, ki jih lahko delamo z njimi.

Zraven dobrih in pozitivnih stvari pa sledi tudi nekaj slabega, kot na primer slabe lastnosti računalnika in interneta, ki včasih »zaštekata« in žal ne moremo nič storiti. Sedenje pred računalnikom pa na splošno škoduje našemu zdravju, saj posledice opažam tudi sam. In da sploh ne govorim o tem, da moram po 4-5 ur gledati v računalnik, ki škoduje mojim očem. Eden velikih problemov je tudi, da mi manjka razlaga, saj se delo na daljavo s poukom v šoli nikakor ne more primerjati. In ko smo v šoli pri pouku, se imamo zelo v redu in se naučimo veliko novega ter se seveda veliko bolj zabavamo. Manjkajo mi moji sošolci, ki jih že zelo pogrešam.

Hvala bogu, da imam psa, s katerim lahko hitro po pouku odidem ven na sprehod in se razgibam.

Klemen

Delo na daljavo je zoprno, zaprt si med štirimi stenami in ob sebi imaš računalnik namesto sošolcev. Včasih ti manjka razlaga ali pa pozabiš poslati nalogo in že ti srce razbija, kaj bo rekel učitelj.

Mateja

Pri šoli na daljavo mi je všeč, da si stvari lahko porazdelimo in, da imamo vsak dan vsaj eno video konferenco. Stvari, ki mi ni všeč, ni, ker ne dobimo preveč naloge. Seveda pa si želim, da se čimprej vrnemo nazaj v šolo.

Zara

Meni je delo na daljavo zabavno, pa tudi ne. Všeč mi je, ker z delom končam skoraj vedno že dopoldan in lahko popoldan izkoristim čas zase. Ni mi pa tako všeč, ker težje delam, saj so naloge težke in učitelji ne morejo takoj razložiti. Ampak se vseeno nekako znajdem in rešim. Ne maram pa tudi, da se delo na daljavo ocenjuje.

Staša

Karierni sejem

V ponedeljek, 16. 11. 2020, smo se učenci devetih razredov udeležili virtualnega kariernega sejma. Na njihovi spletni strani smo si lahko ogledali opise in videe najrazličnejših šol in njihovih programov, pogledali poklice prihodnosti in raznovrstne interesne dejavnosti, ki jih lahko obiskuješ po končanem pouku.

Zelo zanimivo je bilo to, da smo se preko spletne klepetalnice imeli možnost pogovarjati z ljudmi različnih ter razburljivih poklicev in z dijaki srednjih šol. Tako smo jim lahko zastavili vprašanja, ki so nas zanimala. Tudi učiteljem, dijakom in svetovalnim delavkam drugih šol smo imeli možnost zastaviti vprašanja o stvareh, ki so nas zanimala glede njihove šole, npr. mene je zanimalo, kako je glede vpisa na gimnazijo, kakšne so omejitve in kakšne ocene in rezultate je potrebno dosegati za štipendijo. Na vsa vprašanja sem tudi dobila odgovore, s katerimi sem bila več kot zadovoljna. Zdaj me sploh ni več tako strah trenutka, ko se bom morala odločiti in vpisati na srednjo šolo, saj mi je ta sejem s svojo vsebino neverjetno pomagal z odločitvijo.

Seveda pa ni manjkalo zanimivih, zabavnih in poučnih vsebin. Lahko si videl vse, od kuharskih oddaj do raznoraznih kemijskih eksperimentov in predstavitev jezikov. Tudi sama sem si ogledala eksperimentiranje. Bil je zelo zanimiv poskus.

Na koncu kariernega sejma sem seveda svojo odločitev predebatirala s starši. Povedala in predstavila sem jima vse, kar sem se naučila o moji izbrani šoli. Starša  sta mi rekla, da jima je šola zelo všeč, saj smo se o njej že pogovarjali pred kariernim sejmom in sta o njej vedela že veliko podrobnosti. Dodala pa sta še, da je moja odločitev na katero šolo se bom vpisala in da me bosta pri tem tudi podpirala, če je to tisto, kar si zares želim.

Tudi sama bi to svetovala drugim. Vpišite se na tisto srednjo šolo, katera vas veseli in veste, da želite to delo opravljati do konca življenja oz. upokojitve. Nikoli ne poslušajte drugih, saj boste to odločitev na koncu obžalovali. Predstavljajte si, kako je življenje lažje, če celo življenje opravljamo delo, ki ga imamo iz srca radi in nas radosti, kot pa če celo življenje opravljamo delo, ki ga ne maramo in nas dolgočasi. Karierni sejem nam je zagotovo bil zelo v pomoč pri spoznavanju šol in tega, kaj bi radi počeli v življenju in na koncu tudi pri spoznavanju samega sebe, saj smo se morali res poglobiti sami vase in razmisliti, kaj je tisto, kar nas v življenju resnično osrečuje.

Tia, 9. b

Snemanje dupleške himne

V četrtek, 1.10.2020, smo nekateri učenci imeli priložnost videti novo športno dvorano, saj smo s pevskim zborom snemali dele videospota za novo dupleško himno. Himna in video sta bila prvič javno videna ter slišana na otvoritvi nove športne dvorane.

Ob pol desetih smo se vsi pevci zbrali pred vhodom v dvorano. Ko smo vstopili, se je prav vsakemu izmed nas videlo navdušenje na obrazu. Posedli smo se na tribune in učitelj nam je dal nekaj navodil. Kasneje smo se vsi učenci postavili za tremi vrati ter počakali, da se snemalca pripravita, na to pa smo na učiteljev znak vsi stekli v dvorano. To smo posneli in ponovili še dvakrat.

Kasneje smo se vsi učenci postavili na tribune, zapeli refren dupleške himne in se pretvarjali, da navijamo na tekmi. Petje refrena smo sicer posneli že v torek, 29.9.2020, ampak brez kamere, torej samo zvok.

Ko smo s tem končali, smo se še vsi obuli in oblekli, saj smo posneli tudi prizor, kako tečemo zraven telovadnice. Za konec pa se je cel pevski zbor slikal zunaj, zraven telovadnice. Nato smo vsi odšli nazaj v učilnice in k pouku.

Na otvoritvi dvorane si je večina že pogledala himno in bili so navdušeni. Zaradi epidemiološke situacije je otvoritev sicer potekala s številnimi omejitvami, a zato ni bila nič manj zanima.

Veliko pozitivnih komentarjev je prišlo na himno, od mladih in tudi starejših. Tudi jaz sem himno že videla in moram reči, da sem se ob koncu zraven že smejala.

Kaja, 8.b

Kako je biti devetičar?

Sklepam, da marsikoga zanima, kako je biti najstarejši razred na šoli. Velikokrat kdo vpraša, ali je deveti razred težak in če se je treba učiti veliko, kako je z valeto in vpisi naprej. Na podobna vprašanja bom danes tudi odgovorila.

Za začetek naj vam povem, da 9. razred ni nič kaj drugačen od ostalih. Tako kot v 7. in 8. se moraš truditi z učenjem, saj se zaključene ocene štejejo za vpise na srednjo šolo. V sedmem razredu jih lahko zbereš 55, v osmem 65 in v devetem 55 – te točke dobiš s seštevanjem zaključnih ocen.  Učenja ni kaj veliko, niti kaj manj, kot ste navajeni v nižjih razredih, vendar, če želiš lepe ocene, se boš moral potruditi. Srednjo šolo si izbereš na podlagi tvojih ciljev, ki jih želiš doseči in tega, kaj želiš v življenju početi. Morda še do vpisov, ki so marca, ne boš prepričan, če si to res želiš, vendar vedi, da si lahko še vedno premisliš (se prepišeš na drugo šolo).

Učitelji postanejo dosti bolj razumevajoči, razen če pri njihovi uri veliko manjkaš. Imaš tudi privilegije, katerim mlajši ne morejo nasprotovati, npr. sedenje v zadnji vrsti avtobusa ter prehitevanje dolge vrste pri kosilu, če te le nihče ne zasači.

Moj najljubši del tega razreda je seveda valeta in pa organiziranje plesov – diskov. To ti vzame zajeten kup časa, vendar si po celotni organizaciji navdušen nad samim izidom vsega. Čeprav nam valeta zaradi virusa odpade, smo priprave začeli že januarja. Nihče se nikoli ni strinjal z vsem oziroma vsak je imel svoje ideje in tako smo se vsakih nekaj tednov skregali ter ugotovili, da so ideje skupaj še boljše. Izbrati si je treba temo in program, ki ne bo spraznil staršem denarnic. Tukaj pridejo na vrsto razna zbiranja denarja oziroma sredstev, ki bi jih potrebovali. Če ne drugega, s tem zmanjšate stroške za majice ali pa zaključni izlet.

Ko bo šolskega leta konec, si boste želeli vse še enkrat ponoviti. Morda se vam zdaj zdi to zelo daleč, ampak mine 2-krat hitreje, kot misliš, da bo trajalo.

Lia,9.a

Zimske priprave

V petek, 28. 2. 2020, sem se s Plesno šolo Samba odpravila na zimske priprave. Priprave so trajale tri dni in so bile v Rogaški Slatini.

V petek zjutraj sem se s prijateljico Sofijo odpravila. Vsi skupaj smo se dobili pred recepcijo hotela Grand hotel Rogaška. Že pred pripravami smo se morali dogovoriti s kom bomo skupaj v sobi, ker so bile sobe za dva. Jaz sem bila skupaj v sobi s Špelo. Ko smo vsi dobili kartice smo odšli v sobe in se pripravit na trening. V dvorani kjer smo imeli trening smo se morali dobiti ob pol devetih. Ko smo vsi prišli smo začeli. Čez eno uro je prišla gostja in to je bila Ana Vodišek, ki je ena izmed najboljših plesalk v Sloveniji. Ona nas je imela tri treninge. Med prvim in drugima dvema smo imeli pavzo in kosilo. Po vseh treningih smo imeli večerjo in zvečer prosto in smo se lahko šli kopat v bazen, ki je bil v hotelu ali pa vadit v dvorano. Midve z Mineo sva šle vadit koreografije v dvorano, ampak sva lahko bile samo pol ure.

Naslednji dan je bilo enako, ampak nas ni imela Ana, ampak drugi naši trenerji, ki tudi trenirajo pri Sambi. Od drugega dneva mi je bila najboljša koreografija od Vanese Majeič in Mojce Šauperl. Po večerji smo imeli do pol devetih prosto in nato igre v dvorani. Morali smo se razdeliti v 6 skupin. Imeli smo različne izzive, ki so jih sestavili in vodili člani. Jaz sem bila v skupini z Špelo, Elo, Ano, Tajdo, Saro in Hano. Super smo se razumele in smo se boljše spoznale. Izzivi so bili: zaplesat koreografijo, ki je bila napisana z besedami, metanje žogice v kozarec z vodo, pantomima in rešit križanko. Bili smo peti od šestih. Zmagovalna skupina je dobila lizike. Igre so trajale približno do desetih. Nato smo imeli prosto. Jaz in Špela sva šle do tistih s katerimi sva bile v skupini. Okoli enajstih sva šle v sobo in se pripravili na spanje.

V nedeljo, bil je zadnji dan, smo po zajtrku imeli zadnja dva treninga. Ta zadnja koreografija, ki je bila spet od Vanese, mi je najboljše šla. Po treningih smo imeli kosilo in prosto do 14:45, ko smo imeli zadnji trening, pri katerem smo samo ponavljali koreografije, ki smo se jih naučili na pripravah. Okoli pol štirih so prišli starši po nas.

To so bile za mene komaj druge priprave, ampak so bile najboljše. Komaj čakam, da bo poletje, ko bodo poletne priprave.

Lara, 9.a

Ustvarjali smo z glino

V četrtek, 13.2.2020, smo imeli učenci 7. razredov tehniški dan. Na našo šolo so prišli iz Lončarskega centra Maribor in nam pokazali ustvarjanje z glino. Razdeljeni smo bili v dve skupini, 7.a in 7.b. Ena skupina je najprej delala na lončarskem vretenu, druga pa je glino oblikovala ročno in le z nekaj pripomočki.

Ko smo glino oblikovali ročno, smo morali paziti, da je bilo lepo zglajeno in ni bilo razpok. Na izbiro smo imeli, da izdelamo manjšo sklečko ali krožnik. Na izdelek smo lahko naredili tudi razne vzorce ali napise.

Na vretenu je bilo nekoliko drugače. Vsi smo si izdelali majhne skledice, ki pa so bile med seboj vseeno zelo različne. Bile so najrazličnejših oblik, nekatere visoke, druge nizke, spet nekatere tanke in tako dalje. Na te izdelke smo lahko naredili samo vzorce ali jih pobarvali, napisov nismo smeli delati.

Končane izdelke so na koncu odnesli nazaj na Lončarski center Maribor, saj nam jih bodo predelali, da bodo za kuhinjsko rabo. Tehniški dan se mi je zdel zanimiv in komaj čakam, da dobim izdelek nazaj, da vidim, kako bo na koncu izgledal.

 Sara, 7.b

Valentinov šolski disko

V četrtek, 13. 2. 2020, smo učenci 9. razredov organizirali že 4. šolski disko, ki smo ga poimenovali po prazniku zaljubljencev. Čeprav je bilo valentinovo komaj naslednji dan, se je v zraku že čutila ljubezen in prijateljski duh.

Ob 17.00 smo odprli vrata diska in zabava se je pričela. Plesali smo na različne pesmi, tako narodno zabavne, popularne kot tudi na pesmi slovenskih in tujih avtorjev. Torej za vsakega se je nekaj našlo.

Z nami je makareno, račke, kavbojsko polko, vlakec in mnoge druge zabavne skupinske plese plesalo kar 80 učencev ter 5 učiteljev. Organizirali pa smo tudi zelo zanimivo in smeha polno tekmovanje v parih in limba dance. Zmagovalce pa smo nagradili s slastno čokolado.

Da je bil disko še bolj sladek, pa smo spekli tudi ogromno valentinovih mafinov in ostalih sladkih pregreh, ki so poskrbele za nepozabno popoldne v krogu prijateljev. Disko smo zaključili s pesmijo Za prijatelje ter se veseli in zadovoljni, da nam je uspel še en šolski disko, odpravili proti domu.

Karolina, 9.b

Kulturna prireditev ob Prešernovem dnevu

V petek, 7. 2. 2020, se je na večer pred slovenskim kulturnim praznikom, Prešernovim dnevom, tudi v naši občini, natančneje v Korenski kulturni dvorani, odvijala kulturna prireditev.
Na njej smo sodelovali učenci tako OŠ Duplek, kot tudi OŠ Korena.
Proslava se je začela ob 18ih popoldne. Na njej pa smo učenci peli, igrali na glasbila in deklamirali različne pesmi ter povezovali program. Na oder je prišla tudi Primičeva Julija, ki je skupaj s fantom iz sodobnosti iskala svojega izgubljenega Prešerna. Pri iskanju pa so jima pomagali pevski zbori obeh osnovnih šol, kitarist Jan, baletka Neža, Alina in Sara z svojo deklamacijo, Žan z igranjem na violino, Jan s svojo klavirsko točko, Taja in Lia z deklamacijama o življenju in ljubezni ter Alina s svojim pevskim talentom. Julija pa je prešerna končno našla v gledališki igri, v kateri smo zraven življenjepisa našega največjega pesnika, spoznali tudi njegove pesmi.

Proslava je povedala vse, tudi to, da smo v občini Duplek res polni najrazličnejših talentov in da nas le sodelovanje med seboj lahko popelje do cilja. Čeprav smo bili iz dveh različnih šol in se med seboj nismo poznali tako dobro, smo združili moči in se res zelo potrudili. Dokaz za to je bila še ena zanimiva in dogajanja polna prireditev.

Karolina, 9.b