Božični bazar 2024

Čas pred božičem je vedno nekaj posebnega. Je čas, ko šolo napolnimo z veseljem, pričakovanji, ustvarjalnostjo in prazničnim duhom. Letos smo se na naš  tradicionalni božični bazar še posebej  pripravili, saj je tehniški dan v petek, 28. novembra, združil učence, učitelje in starše pri skupnem cilju – ustvariti čarobne izdelke in okrasiti šolske prostore za  bazar. Poleg ustvarjanja smo poslušali božične pesmi, se pogovarjali in zabavali.

Delavnice so bile razdeljene po razredih, kjer je vsak posameznik sodeloval pri različnih nalogah. Z domišljijo in ustvarjalnostjo so tako iz papirja, lesa, bleščic, vodenih barv in drugih materialov nastajale kroglice in obeski za novoletno jelko, svečniki, venčki in drugi božični okraski. Priljubljene so bile božične torbe, ki so jih ustvarjali učenci 5. razredov. Platnene vrečke so otroci okrasili z barvami in šablonami, motive pa so našli v zimi in božiču. Nekateri učenci so se posvetili pripravi božičnega žita. Z velikim veseljem so posadili pšenična semena v lončke, ki so jih nato še ročno okrasili.

Praznični bazar ne bi bil popoln brez domačih dobrot, zato so v šolski kuhinji in v razredih dišali piškoti. Učenci 9. C razreda so pod budnim očesom razredničarke gnetli testo, izrezovali različne oblike in pekli piškote, ki so jih na koncu posuli s sladkorjem, cimetom ali čokolado. Po peki so jih skrbno zavili v vrečke z božičnim motivom.

Ko so bili izdelki pripravljeni, so se učenci lotili še okraševanja stojnic. Z lastnoročno izdelanimi božičnimi okraski, trakovi in napisi so stojnice spremenili v prav posebne kotičke, ki so vabili obiskovalce. Med postavljanjem stojnic je bilo slišati veselo klepetanje in smeh, torej še en dokaz, da je bil tehniški dan ne samo delaven, pač pa tudi zabaven. Dobili smo priložnost za sodelovanje, ustvarjanje in medsebojno povezovanje. Vsak učenec je prispeval svoj delček k skupnemu cilju, rezultat pa je zagotovo prinesel nasmehe na obraz obiskovalcem božičnega bazarja in vsem učencem.

Na tehničnem dnevu smo novinarke odšle od učilnice do učilnice in povprašale naslednje:

Katere izdelke izdelujete za letošnji bazar?

Učenci 5-ih razredov: Letos smo razmišljali o problemu polnih rok. Kadar naši gostje kaj kupijo, nosijo v rokah izdelke, ki so jih naredili različni razredi. Tako smo se odločili, da bomo naredili vrečke s ročno narisanimi božičnimi motivi. Sedaj bodo lahko vse skupaj pospravili vanje.

Od kod vam ideje za vaše izdelke?

Učenke 8.a razreda: Danes delamo domine in adventne koledarje iz lesa. Idejo nam je predlagala učiteljica Loresana, saj je naša razredničarka in tudi učiteljica za tehniko. Ni nam tako težko, saj imamo delavnico in tudi material za izdelavo.

Ali je vaše delo naporno?

Učenec 6. b razreda: Ustvarjanje obeskov s pomočjo 3D-printerja ni naporno, saj obeske le tiskamo, težko pa je dobiti ideje za take obeske.

Odšle smo tudi do razrednikov 9. razredov. Zelo zanimive so bile besede učiteljice Marjetke. Vprašanji, ki smo ju postavili, se glasita:

Kako so potekale predpriprave za letošnji bazar? Glede na to, da je letošnji bazar v takšni obliki drugi po vrsti, ste med snovanjem letošnjega kaj dodali, spremenili ali odvzeli?

Marjetka Bezjak: Vse je potekalo zelo pestro. Začeli smo se pripravljati tri tedne nazaj, saj pečemo piškote. Tako delo je zelo naporno, saj si moramo poiskati recepte, se razdeliti v skupine in se tudi lotiti peke piškotov. Danes je že drugi dan naše akcije, saj smo s peko pričeli že včeraj popoldne. Ker smo 9. razred, za katerega so namenjena zbrana sredstva z letošnjega bazarja, imamo več dolžnosti. Smo pa tudi dve zadevi spremenili – letos ni srečelova, saj nismo imeli časa vsega pripraviti, namesto palačink pa pečemo šmorn (carski praženec, op. p.).

Vsi smo na popoldanski bazar čakali z velikim nasmehom, saj je to dogodek, ki se zgodi le enkrat na leto. Učenci prodajalci in učitelji smo se zbrali pred dvorano ob 16.30, da smo na stojnice postavili naše izdelke, sam bazar pa se je začel ob 17. uri in se zelo hitro napolnil s starši, z učenci in z drugimi obiskovalci. Ti so morali najprej denar zamenjati za vurke, s katerimi so lahko nato kupovali izdelke na stojnicah. Videlo se je, da so se vsi razredi z njimi zares potrudili, saj so se prodajali zelo hitro, in tako se je bazar kar (pre)hitro končal. Vsi udeleženci so odšli domov s polnimi rokami, navdušeni, da bodo lahko z nakupljenim okrasili svoje domove.

Navdušenje nam potrjujejo tudi besede obiskovalcev bazarja, ko nas je zanimalo, kakšno se jim je zdelo vzdušje, ali je bazar izpolnil njihova pričakovanja in ali so našli kaj zase:Vzdušje je enkratno, čudovito. Tudi obiskovalcev je več, kot smo pričakovali, in izdelki otrok so res krasni. Vidi se njihov trud, zato smo nekaj izdelkov tudi kupili. Posebej sta nas navdušila carski praženec in čaj, ki sta bila vrhunska.

Novinarke Korakov iz 9. C, Elena, Ema, Eva, Alisa, Lana in Sonila

Najdaljše potovanje v mojem življenju 4. del

……SE NADALJUJE…..

Pa sva se obrnili na jug, proti Sydneyu.

Tistega dne sva spakirali in se odpravili na 2700 km dolgo pot. Ponovno sva odšli v Mission Beach, ker nama je bilo tam tako zelo všeč. Naslednji dan sem se jaz želela kopati, vendar se na začetku nisem mogla, saj so skakali s padali in je bila plaža zaprta. Ostalo mi je le 15 minut za kopanje.

Nato sva se odpravili proti Arlie Beachu. Ker sva tja prišli bolj zvečer in se mami ni dalo kuhat, sva odšli v neko korejsko restavracijo, ki se je imenovala Korean bbq. Tam sva si privoščili korejski žar, sami sva si pekli prirpavljeno meso in zelenjavo, ki so nama jo postregli na zlatem pladnju v obliki krave.

Zjutraj, ko sva se zbudili, sva videli, da imajo postavljeno neko tržnico, odšli sva pogledat. Tam sem si hotela narediti francoske kite, v katere ti vpletejo umetne lase. Vendar ni bilo časa, ker se je nama že mudilo na White heaven beach. Baje je to je druga najlepša plaža na svetu. Ta plaža je edina plaža, ki ima bel, droben pesek. White heaven beach je bila ena izmed mojih najljubših doživetij v Avstraliji. Bilo je zelo lepo in občutek, ko ležiš na tem pesku, je božanski. Ko sva se vračali, se je že začelo temniti.

Naslednjega dne sva odšli v Mt. Morgan. To je bilo rudarsko mesto, kjer so kopali zlato. Prespali sva v nekem čudnem hotelu, kjer sva bili sami v hotelu. Zato so pozabili vključiti toplo vodo. Ponoči me je kljub odejam zelo zeblo, saj je bil prepih, saj je bil to 150 let star hotel.

Zjutraj sva se odpeljali do rudnika. Potem pa sva se odpravili v Toowoombo. Na poti v Toowoombo sva našli sejem, kjer so bili razstavljeni razni tovornjaki Macki. Nato sva se 350 km vozili po avstralski divjini, kjer nisva srečali žive duše. Ustavili sva se na bencinski črpalki, kjer je en tip slikal najin avto in tablice. Zagrabila naju je panika, ker sva bili sredi ničesar. Mami se je vozila tako hitro, da nisva uspeli slikati niti kenguruja., ki naju je gledal sredi ceste. Ko sva prispeli v Toowoombo sva odšli odložit stvari v motel, potem pa sva odšli na večerjo v Mcdonald’s. V Toowombi sva šli v ogromen nakupovalni center.

Potem sva šli nazaj na Gold Coast za en dan, k sorodnikom. Čakalo naju je še 700 km do Sydneya.

…..SE NADALJUJE…..

NOVICE IZ 4. A

16.10.2024         VEČER     

V KINU USTAVLJEN FILM

V Mariboru je 15.10.2024 v Cineplexu bil ustavljen film zaradi ljudi, ki so pljuvali, glasno žvečili hrano, kašljali in kihali, polagali noge na naslonjalo…  Zato je gospa Desa Muck med filmom vstala in na glas začela govoriti, kaj vse je nevljudno in zelo moteče med filmom. Zaradi tega se je film ustavil in luči v dvorani so se prižgale. Ob koncu njenega govora se je sicer opravičila.                                                                     

S.K.

Sofija

ZGAGA V KINU 

Ena punca ter trije fantje stari 9 in 10 let so naredili pravo zgago v temni dvorani kina. Metali so papirčke med nogami, kričali, se smejali, motili celo kino dvorano, žvekali kokice…itd. Gospa DESA se je zato zelo razjezila. Zato vas prosimo, da za kratek čas ne hodite v kino CINEPLEX. Saj se je v torek,15.10.2024,v kinu Cineplex v Mariboru naredila prava zmešnjava.                   

N.P.  

Nika                                                                                                                                                                                                                                                                              

Spor  v  kinu !

V kinu se je v torek, 15.10.2024, zgodil spor.

Gospa Desa Muck se je razjezila na otroke, ki so za njenim sedežem delali vragolije.

Gospa jih je zasačila in jim dala vedeti, da to kaj delajo ni vredu.

Otroci so njeno jezo začutili in zbežali.     

L.K.

Liza

Napad v kinu

13.5.2024 je bil v kinu MARIBOX napad. Zvečer je bil v mariborskem kinu predvajan film, ko so najstniki začeli z nogami udarjati v sedeže in na glas govoriti smešnice.

Nekaj časa se je oseba pred njimi še zadrževala, ampak ni zdržala dolgo. Počili so ji živci, ko ji eden od mulcev zakričal: »Fuj po glav ga mahn!« Nato se je začel napad. 

Vsi so se začeli dreti in napadati. V kino dvorani so ugasnili film in prižgali luči. Ko so se luči prižgale, ni bilo mulcev nikjer. Vsi so se spraševali kje so ti mulci.

A.G.P

Alina

Najdaljše potovanje v mojem življenju, 3. del

………SE NADALJUJE……….

Pa je prišel dan, ko sva se z mami odpeljali na sever. Vožnja traja zelo dolgo, še bolj, če na cesti polovico časa ne srečaš nikogar, razen kdaj pa kdaj kakšnega povoženega kenguruja ter ogromne tovornjake MACKe. Vozili sva se mimo ogromnih plantaž sladkornega trsa in banan.

Čisto na začetku vožnje proti severu sva se ustavili na Kagariju, to je največji peščeni otok na svetu. Po njem smo se vozili z 4WDa avtomobili. Naslednji postanek sva imeli v Arlie Beachu. Tam sva hodili po raznih trgovinicah, nazaj grede pa sva šli na otok, na katerem se nahaja druga najlepša plaža na svetu Whiteheaven beach. Na žalost je bila voda tako mrzla, da sem se na hitro skopala z neopren obleko. V Mission Beach mi je bilo skoraj najbolj všeč. Imeli sva najlepši apartma na poti. Tam sem razbijala kokose na plaži, plavala v vodi z 18 stopinjami, jedla najboljšo melono, kar sem jih kdaj jedla… Po 1800 km sva prispeli v Cairns. Tam sva šli v Korando, kjer sva se vozili z gondolami nad tropskim deževnim gozdom do raznih znamenitosti. Spali sva v apartmaju sredi tropskega deževnega gozda. Zvečer so okoli hiše tekali kenguruji.

Pa je končno prišel dan, zaradi katerega sva se pripeljali tako daleč. Odšli sva šnorkljat na veliki koralni greben. Jaz sem tam videla morskega psa, največjo ribo na tistem območju in polno majhnih pisanih ribic. Občutek, ko plavaš sredi največjega “akvarija” na svetu je neverjeten. Nato sva odšli do Daintreeja, to je najstarejši tropski deževni gozd na svetu. Tam sva se vozili z ladjico po reki polni krokodilov. Videli sva jih kar nekaj, ko so se sončili na obali.

Naslednji dan sva se ponovno obrnili na jug. Čakala naju je pot do 2700 km oddaljenega Sydneya.

…………SE NADALJJUJE…….

MEDNARDONI DAN ŠOLSKIH KNJIŽNIC

V četrtek, 17.10.2024, smo učenci cele šole obeležili že 17. mednarodni dan šolskih knjižnic.

Ker se je obleževanju pridruževalo vedno več držav, so se odločili, da bodo šolskim knjižnicam namenili kar celoten mesec in oktober imenovali mednarodni mesec šolskih knjižnic.

Največ pozornosti smo temu namenili pri slovenščini.

Bralne motivatorke smo naredile prijeten uvod. V žačetku ure smo povedale, kaj sploh je mednarodni dan šolskih knjižnic in ga podrobno razložile. Nato je sledilo predstavljanje knjig, ki smo jih prebrale in tako naše sošolce in sošolke spodbudile, da bi te prebrali. V prebranih knjigah smo si bralne motivatorke morale izbrati tudi odlomek, ki nas je v knjigi navdušil. Tudi knjižničarka nas je obiskala, a nas je le fotografirala. Preostanek šolske ure smo brali knjige iz šolske knjižnice in jih ob tem še bolj spoznali.

Dan oziroma ura slovenščine mi je bil zelo zanimiv. Naučila sem se veliko stvari o tem dnevu in spoznala veliko novih knjig.

Neli, 8.a

Mali simpozij 2024

V četrtek, 10. oktobra, je v Pokrajinskem muzeju v Mariboru potekal Mali simpozij. Letošnja tema je bila “Rudolf Maister”, saj letos obeležujemo 150 let njegovega rojstva. Učenke 9.c razreda  Alisa Lendero, Ema Ljubič in Elena Žugman, smo s pomočjo mentorice Marjetke Bezjak napisale referat z naslovom “Rudolf Maister, slovenski general”. Eva Pišek, Lana Plazar in Sonila Gashi pa so predstavljale referat z naslovom “Rudolf Maister, med mečem in peresom”, s pomočjo mentorice Nuše Vtič Čuček

Ob 9.40 smo se zbrale pred muzejom, predstavitve pa so se začele ob 10.00. Vse skupaj je bilo 12 predstavitev, ki so jih predstavljali učenci iz drugih šol. Me smo bile na vrsti četrte in pete, tako da smo še nato lahko poslušale predstavitve drugih učencev in se še naučile veliko novega o Rudolfu Maistru, česar še prej nismo vedele. Po končanih predstavitvah je sledila pogostitev. Učiteljici sta dobili tudi priznanja in pohvale za nas, ki jih bomo me dobile ob koncu šolskega leta.

Ob delanju predstavitev smo zelo uživale in se naučile veliko novega o Rudolfu Maistru.

Alisa Lendero in Eva Pišek, 9.c

Lars je LOL

V torek, 8. 10. 2024, smo učenci 6.- 9. razreda izvedli kulturni dan.

Dan smo začeli tako, da smo imeli skupno medgeneracijsko branje, kjer smo starejši učenci brali mlajšim in obratno. S tem smo se bolj povezali, spoznali ter jim postali vzgled.

Po malici smo se odpravili v kino, kjer smo si ogledali film Lars je LOL, ki je imel zelo poučno in navdihujočo zgodbo ter se je marsikoga zelo dotaknil.

Film govori o deklici Amandi, ki se mora soočiti z nalogo, da pomaga svojemu novemu sošolcu Larsu, ki ima Downov sindrom. Med njima se čez čas razvije edinstveno prijateljstvo. Vendar pa Amanda v hotenju, da jo vrstniki sprejmejo, navsezadnje izda Larsovo zaupanje ter s tem izgubi njegovo prijateljstvo ter tudi prijateljstvo drugih. V želji po odpuščanju pa mora Amanda zbrati pogum in najti pot, kako se izkazati ter obenem ostati zvesta sama sebi.

Mislim, da se veliko najstnikov spopada s podobnimi težavami kot Amanda. Ljudje se vedno bolj pogosto trudimo spadati v neko drugačno družbo, da nas včasih družba čisto prevzame ter pozabimo na sebe in na to, kakšna dejanja želimo delati. Vedno manj ljudi sprejema drugačnost, saj jo vidijo v negativnem smislu, ker jim je neobičajna in o njej ne vedo veliko, morda pa se je celo bojijo.

Zdi se mi, da bi se vsi morali bolj potruditi, da ne bi delali predsodkov že na začetku, saj bi tako osebam, ki majo podobne bolezni kot Lars, omogočili boljše ter lažje vključevanje v družbo in bi se na koncu počutili tudi bolj sprejeto.

Zala, 9.a

Bralni maraton 2024

V ponedeljek, 7.10.2024, se je odvil že 21. vsakoletni Bralni maraton – tam prebereš pesem na izbrano temo, ki si jo napisal sam, ali pa samo prebereš pesem drugega avtorja. Letos smo na srečo imeli spet lepo vreme.

Dogodek se je odvijal ob 10.00 na Trgu svobode v Mariboru, kjer začasno postavijo oder. Pred odrom je veliko klopi, na katere lahko sedemo. Na začetku je kratek uvod, potem pa sledijo pesmi. Vsako leto nas obiščenekdo, ki je povezan z dogodkom. Ko prebereš pesem, si izbereš knjigo, ki jo dobiš kot nagrado. Na izbiro je veliko različnih knjig. Okoli odra je tudi veliko stojnic z zabavnimi eksperimenti in igrami, v zvezi s tednom otroka. Dogodek je mišljen tudi kot začetek šolske bralne značke. Jaz sem letos prebrala svojo pesem z naslovom Razmislek o besedah. Zraven mene je prišla tudi Alja iz devetega razreda, ki je napisala res lepo pesem. Pospremila naju je gospa knjižnjičarka. Na koncu maratona naju je gospa knjižnjičarka povabila na sladoled ali pijačo ter v knjižnico Prve gimnazije. Bil je res zabaven in poučen dan.

Hvala vsem, ki so sodelovali v tem in poskrbeli, da smo se imeli lepo.

Eva Tepeh, 8.a

KAJ POČNEMO V SOBOTO V ŠOLI?

Tako kot ste že izvedeli prej, smo učenci Osnovne šole Duplek in Korena imeli izlet v Ljubljano. Po tem izletu je sledil start up vikend, ki smo se ga udeležili učenci od 8. do 9. razreda naše šole in od 7. do 9. razreda OŠ Korena.

Na start up vikendu smo imeli predavanje o tem, kako prenoviti učilnico. Predavala nam je gospa Lara, ki nas je tudi kar nekaj stvari naučila o podjetništvu. Že v petek smo se razdelili v skupine. V soboto smo se že dobili ob osmi uri zjutraj in te delavnice imeli do ene ure. Ko smo prišli v šolo, smo najprej poslušali gospo Laro, medtem smo se posladkali. Potem pa smo nadaljevali z delom v skupinah. V skupinah smo delali plakate o prenovi učilnice oz. kaj bi vse lahko počeli v tej učilnici. Torej učilnici za likovno. Seveda smo svoje ideje predstavili vsaka skupina pred svojo šolo. Učiteljici Andreji so se naše ideje zdele zelo zanimive in mogoče pa se bo kakšna ideja izpolnila. Vmes pa smo si še odšli pogledat tekmovanje v judu, ki je potekalo v športni dvorani Duplek. Po predstavitvah pa smo se še posladkali z nagrado, ki jo je prejela vsaka skupina. Zares smo se zabavali in seveda bi še kdaj ponovili.

Hvala vsem učiteljicam, ki ste sodelovale v projektu ” SPIRIT” in hvala vam za to izkušnjo!!

Nina , 8.a

SPIRIT, kaj smo delali v petek?

Po izletu smo imeli še poseben vikend. Spet nas je obiskala gospa Lara, s katero smo se že spoznali na tehniškem dnevu. Dobili smo se v petek ob štirih popoldne, v novi jedilnici. Spet smo se srečali z večino učencev iz Osnovne šole Korena, s katerimi smo se spoprijateljili.

Že takoj na začetku smo dobili vsaka skupina svoje sladkarije. Na svoji mizi za prigrizke smo imeli bombone, kokice, čips, pijače in še kaj. Med poslušanjem smo cel čas lahko nekaj jedli in pili ter si odšli še po več prigrizkov. Na začetku je vsaka skupina po približno 5 učencev dobila svoj canvas. To je list, na katerega zapišeš vse ideje, ki ti pomagajo pri izvedbi načrta. S skupnim delom smo prišli do načrta, kako bi lahko spremenili likovno in tehniško učilnico in kaj vse bi se tam dogajalo. Učenci iz Korene pa so delali načrt, kaj bi lahko spremenili v njihovem posebnem prostoru na njihovi šoli. Med delom smo imeli 25 minut prostega časa. Po odmoru smo odšli nazaj delati in smo začeli risati plakate, ki bi povabili ostale na dejavnosti, ki bi jih prirejali na naši šoli. Tam smo se res veliko naučili in spoznali. Ob osmih pa smo se odpravili nazaj domov.

Res smo hvaležni, da se učitelji tako trudijo za nas. Hvala tudi gospe Lari, ki nas je vodila skozi celoten program. Več o naslednjem dnevu in tudi zadnjem, povezanim s tem ustvarjanjem, pa izveste pri Nini.

Eva, 8.a

S šolskimi Koraki v nov dan…