V vojni

Skozi vode in bregove

sprehajala si se z menoj,

skozi gore in mejne prehode,

pomagala si mi v preboj.

Kako naj se ti zahvalim,

deklica Zala,

ki zame si tako trdno garala,

in bi zame celo svoje življenje dala?

Vendar, deklica Zala,

zakaj si sredi bojišča ostala,

zakaj si se na tako nevarno

polje podala?

Tam še ti božja naklonjenost

ne bo pomagala,

o, teci, teci, deklica Zala,

da te sablja taljena ne bo zaklala.

Zakaj si zaradi mene jokala,

ko si videla moje truplo

na polju ležati,

saj veš, da se nikoli več ne bom mogel vstati.

Raje pojdi stran,

tja, kjer ljudje nimajo bojnih ran.

Pojdi tja, kjer ljudje ne trpijo,

tja, kjer dejansko živijo.

Mene pa pusti tukaj ležati,

za mene se ti ni treba bati,

jaz bom kar na tej meji ležal,

da bodo videli, kdo je zanjo življenje dal.

In prosim te, deklica Zala,

ne pomisli na to, da bi življenje

za domovino dala,

saj se boš zato še močno kesala.

Ni ti treba tukaj ostati

in svojega življenja zavoljo

nehvaležnega naroda predati.

Saj sem tega že jaz dal,

nikogar se nisem bal,

upal sem na boljšo prihodnost,

vendar poštenjakov se je preveč zmanjšala rodnost.

O, kaj ti to pravim, deklica Zala,

ko pa tukaj z menoj v luknji ležiš,

ne dihaš, ne govoriš,

tiho poslušaš in mrtvo ležiš.

Žan, 9.b

ŠOLA NEKOČ (intervju z Andrejo Pivec)

Danes sem intervjuvala mojo mamo, 46-letno Andrejo Pivec. V šolo je rada hodila in bila odlična učenka, zato se je intervjuja veselila in zelo lepo sodelovala. Zaradi sodelovanja, je tudi obudila spomine na svoje prelepe šolske dni, kar jo je občasno skoraj pripeljalo do solz.

Koliko si bila stara, ko si se vpisala v osnovno šolo? Se še spomniš svojega prvega šolskega dneva?

Ko sem šla v osnovno šolo sem bila stara okoli 7 ali 8 let. Na žalost se prvega šolskega dneva ne spomnim dobro, se pa spomnim dneva, ko smo v šolo lahko prinesli svojo najljubšo igračo. Mama mi je šla zaradi tega kupiti čisto novo punčko, saj doma igrač nisem imela. Bila sem zelo žalostna, ko sem ugotovila, da sem jo pozabila v šoli, pod klopco. Tudi čistilka mi je pomagala iskati mojo punčko, a je nisva našli.

Koliko učencev ste imeli v razredu? Kakšna je bila vaša razredna skupnost?

V razredu nas je bilo, glede na zdajšnje čase kar malo, osemnajst. Vsi smo se razumeli, a hkrati bili tudi navihani. Občasno je po zraku švignila goba za tablo, pripetil se je tudi kakšen prepir.

Katere predmete ste imeli? Opazite kakšne razlike med predmeti prej in zdaj?

Učili smo se osnovne stvari: matematiko, slovenščino, spoznavanje narave in družbe, glasbena ter likovna vzgoja. Imena predmetov so se sicer malo spremenila, a je sam predmet v bistvu ostal enak. Prav tako je predmetov bilo manj, ker je eden zajel več snovi.

Kdaj se je pouk začel in kako dolgo je trajal?

Pouk se je pričel ob 7.50. Šolski dan je trajal izrazito manj časa kot danes, saj smo imeli le 4, izjemoma 5 ur.

Kateri predmet si imela najraje? Zakaj?

V šolo sem rada hodila. Pri vseh predmetih sem uživala, čeprav moram priznati, da sta mi bili najbolj všeč glasbena in športna vzgoja. Bilo je res zabavno, večinoma zaradi petja in gibanja na prostem.

Se spomniš katerih učiteljev in zakaj so ti ostali v spominu?

Slabše se spomnim treh učiteljic iz razrednega pouka, najbolj pa se spomnim tistih, ki še sedaj učijo v naši »dupleški« šoli, recimo učitelj Branko, učiteljica Marina ter učiteljica Marija, ki se je sicer že nekaj časa nazaj upokojila. Vsak je v mojem življenju pripomogel pri nečem zelo pomembnem, kar me je konec koncev tudi pripeljalo do mojega poklica.

So bile šolske potrebščine drage, kje ste jih kupili in katere ste uporabljali?

Potrebščine so bile kar drage, mama jih je vedno kupila v Mladinski knjigi. Kupila jih je z denarjem, ki je bil del nekakšnega sklada. Rekli so mu vzajemna, starši so vložili vlogo za denar in ga dobili od delodajalca, nato pa mu ga obročno vračali. Uporabljali smo zvezke, običajno štiri, palčke za računanje pri matematiki, nalivno pero in svinčnike za pisanje, osnovne likovne pripomočke za ustvarjanje ter učbenike, recimo berilo, ki smo jih morali prva štiri leta kupovati, nato pa smo si jih že lahko izposodili.

Ste imeli malico in kakšna je bila?

Malice smo imeli, pa tudi kosilo je bilo na voljo, katerega jaz v šoli nikoli nisem imela. Pri malici smo običajno jedli pariško salamo s polbelim kruhom, pa kakšen mlečni zdrob, mlečni riž ali pa kruh in marmelado. Kot pijačo smo dobili belo kavo, čaj in redko kakav. Najbolj smo bili veseli, ko smo namesto navadnega kruha dobili žemljice.

Kako so učitelji ocenjevali znanje? Ste pisali teste in imeli napovedano spraševanje?

Učitelji so spraševali nenapovedano. Med učenci pa so izbirali naključno, recimo po datumu ali pa mestu v redovalnici. Vedno smo bili prestrašeni in se skoraj tresli, ker nismo vedeli, koga bo učitelj poklical. Tudi testi so bili nenapovedani, a smo se na njih vedno malo pripravili. Kontrolnih nalog ni bilo veliko. Običajno so učitelji zahtevali kar veliko, zato smo se za dobro oceno res morali potruditi in vedno biti dovolj dobro pripravljeni.

Kako so tokrat kaznovali učence, ki niso bili pridni pri pouku?

Najbolj pogosta kazen je bila stanje v kotu. Drugih kaznih mi v šoli nismo imeli.

So bili uspešni učenci ob koncu leta nagrajeni?

Najuspešnejši učenci so dobivali diplomo ali priznanje ob koncu šolskega leta. Najpomembnejši pa je bil izkaz, majhna knjižica zelene barve, v katero so se zapisale ocene. Tudi jaz sem dobivala priznanja in izkaze. Starši so vedno bili ponosni name, a nisem dobila denarja ali kakšne drugačne nagrade. Mama mi je vedno rekla: “Saj se za sebe učiš”. Čeprav je bilo to res, me je včasih kar prizadelo, ker sem bila navdušena zaradi priznanj, ki sem jih dobila, ona pa mi je vedno odgovorila tako kot, da so dobre ocene samoumevne.

Se ti zdi šola nekoč boljša ali slabša od današnje?

Šola danes definitivno ni slabša od tiste prej. Je pa res, da smo se več družili. Sploh zaradi manj razvite tehnologije, zaradi katere smo morali namesto z avtobusom hoditi peš domov in v šolo. Med potjo po Dupleškem vrhu, se nas je nabral že en kup. Včasih smo se tudi stepli ali pa preprosto skregali. Videli smo se tudi v knjižnici, kjer smo morali namesto iz računalnikov informacije poiskati v knjigah. Veliko smo se družili po šoli, zunaj- na prostem, kar je pripomoglo tudi k našemu zdravju.

Teja Pivec, 8.b

Can you imagine how many…

People are having the best moment of their life

Soldiers are fighting

Lives are ending

Money is being wasted

Lessons are being learnend

People are lying

Writters are writing

Hearts are being broken

Lives are being stroken

Kids in not having a home

Lies are being believed

Teenagers are growing up

Stories are being told

Truth is bring spread

Medeja, 9.b

Can you imagine how many…

Americans are looking for good food

Spanish people are playing football

British people are drinking tea

Students are wearing masks

People are travelling

Canadians are sleeping

Indians are eating curry

French people are eating macrons

People are swimming in the Philippines

Teenagers are on their phones

Parents are arguing

Liars are lying

Plants are growing

Poor people are suffering

Adults are watching Tik Tok

Chinesse are playing table tennis

Australians are jumping like kangaroos

Mexicans are wearing sombreros

Indian elephants are carrying people

Alina 9.B

Can you imagine how many…

Hearts are being broken,

Lives are being stolen,

People are crying,

People are lying,

Lives have just started,

People are brokenhearted,

Soldiers are fighting,

Writers are writing,

Kids are playing,

and priests are praying.

Killers are killing,

and guys are just chilling.

Kids have no home,

People are all alone,

Girls want a pony,

The boys are named Tony,

People found their lucky penny.

Tia Bauman, 9.b

Can you imagine how many…

Women are giving birth

children are playing

girls are getting ready for a date

teenagers are partying

couples are getting married

animals are getting owners

businessman are losing money

hearts are breaking

victims are getting robbed

houses are burning down

soldiers are risking their lives

criminals are running from police

married couples are fighting

souls are hurting

artists are performing

lucky people are winning lottery

tourists are travelling

scientists are discovering something

people are losing their lives?

Sara Poštrak, 9.b

Can you imagine how many…

Chinese are travelling by plane,

kids are playing in the garden,

children are playing tennis,

italians are eating pizza,

pilots are taking off,

pupils are studying,

dogs are playing,

lovers are smiling,

boys are fighting,

teenagers are partying,

tourists are visiting Lisbon,

people are playing video games,

people are writting,

lights are on,

people are reading,

teachers are making exams,

birds are singing.

Karin,9.b

Can you imagine how many

People live in the world,

Lives are ending,

People are having the best day of their life,

People are fighting with covid,

Children have lost their parents,

Babies are crying,

Children are being confident,

Girls are crying because of a boy,

Couples are planning their wedding day,

Kids are being homeless,

Friends are telling each other secrets,

Money is being spent  for no reason,

Problems are being solved,

Singers are singing ,

Teachers are teaching,

Things are being promised,

People are being happy with their family.

Amaja Krašna,9.b

Tehniški dan

V petek, 5. 11. 2021, smo se učenci 8. razredov OŠ Duplek odpravili na ogled Tehnoparka Celje.

Zjutraj smo se učenci od 7.30 do 7.40 zbirali v večnamenskem prostoru, kjer smo dobili svojo malico. Kasneje smo se oblekli in odhiteli na parkirišče za staro telovadnico, kjer nas je pričakal avtobus. Vožnja ni bila ravno dolga, približno 45 minut. Ko smo bili že skoraj na cilju, nas je učiteljica Maja razdelila v 3 skupine, v katerih smo kasneje spoznavali Tehnopark Celje. V tej resnično veliki stavbi se je našlo veliko zanimivih in tudi iluzijskih poizkusov, iz katerih smo se veliko naučili in se pri tem tudi zabavali. Vmes smo tudi šli preizkusit simulator letenja, simulator prostega pada, plazemska kroglo, itd. Naša skupina pa je za na konec imela izdelavo vetrnih elektrarn, s katerimi smo kasneje tekmovali, in sicer kdo pridela več energije.

Tako se je zaključil naš izlet, zelo veseli in polni znanja smo se vrnili domov, kjer smo staršem takoj posredovali naše dogodivščine za ta dan.

Mateja, 8.a

Kluturna dediščina našega kraja

Ohranjanje kulturne dediščine pomeni ohranjanje naših idealov, vrednot in zgodovine. Kulturne razlike so naše bogastvo, ki ga moramo gojiti in podpirati.

Dnevi evropske kulturne dediščine nam to omogočajo. Letošnja tema je Dober tek!. Naša šola se pridružuje tem dogodkom z naslovom Dober kot kruh. Izvor kruha povezujemo z razvojem poljedelstva že več tisočletij pred našim štetjem. Kruh je imel v prehrani ljudi vedno posebno mesto in simboliko. Postal je prispodoba za hrano  oz. blaginjo.

Naš projekt smo pričeli z izvedbo dveh praktičnih delavnic v okviru izbirnega predmeta Sodobna priprava hrane. Pekli smo različne vrste kruha, pogačo in  žemljice. S projektom bomo nadaljevali. Naše delo bomo predstavili na razstavi in sproti poročali.

Mentorici: Marina Herman in Marjetka Bezjak

S šolskimi Koraki v nov dan…