Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Mia Gaberšek Jančič

Učitelj, ki ima rad šport in naravo

Opravili sva intervju z učiteljem Simonom Koštijem, ki je bil najin razrednik v 5.a razredu.

  1. Zakaj ste se odločili za ta poklic?
    • Za ta poklic sem se odločil že nekje v osnovni šoli. Predvsem zaradi moje razredničarke od 5. do 8. razreda. Posledično tudi zato, ker je v moji širši družini veliko učiteljev.
  2. Koliko let že delate na naši šoli?
    • Na tej šoli poučujem že 23 let.
  3. Ste do zdaj poučevali samo na naši šoli?
    • Ne, nisem. Prej sem poučeval na Osnovni šoli Sladki Vrh. Tam sem poučeval 6 let.
  4. Kateri predmet najraje učite?
    • Verjetno se spomnita sami iz 5. razreda, da sem najbolj užival pri športni vzgoji. Takoj zatem pa bi lahko dali naravoslovje in matematiko, skratka bolj naravoslovne predmete.
  5. Koliko generacij ste že učili?
    • Če izračunata tudi sami… Vsako leto ena generacija, je to zdaj nekje 26 ali 27 generacij.
  6. Kako vas lahko učenci najbolj spravijo v dobro voljo?
    • S svojo iskrivostjo, radoživostjo, vedoželjnostjo in zabavnimi komentarji pri učni snovi.
  7. Kako so se spremenili učenci od začetka vašega poučevanja pa vse do zdaj?
    • Učenci so se dejansko spremenili. Otroci so otroci, bili in bodo. Spremenila pa jih je okolica in družba v kateri živite zdaj in okolica, v kateri so živeli otroci pred dvajsetimi leti. Takrat niso imeli mobilnih in elektronskih naprav, interneta. Zaradi tega so bili otroci takrat drugačni kot ste vi danes.
  8. Kaj bi spremenili na šoli če bi imeli čarobno paličico?
    • Zelo težko vprašanje. Spremenil, mislim, da ne bi nič kaj. Tako, da naj ostane tako, kot je zdaj.
  9. Bi našim devetošolcem predlagali, da se odločijo za poklic učitelja razrednega pouka?
    • Ja, vsekakor tistim, ki jih veseli delo z otroci, dinamično delo in pa tistim, ki nimajo težav z birokracijo, pisanjem poročil in podobnih zadev.
  10. Kaj bi bili po poklicu, če ne bi bili učitelj?
    • V bistvu nisem nič kaj drugega razmišljal. Tako, da težko povem, kaj bi bil kaj drugega. Verjetno bi bilo kaj povezano z naravoslovjem, biologijo in naravo.
  11. Kakšen bi bil vaš sanjski urnik?
    • Moj sanjski urnik? Predmete bi izbirali učenci tisti dan, ko bi prišli v šolo. Potem pa bi ga skupaj obdelali.
  12. Na naši šoli vodite kolesarski krožek. Kolesarite tudi v prostem času?
    • Ja.
  13. Kaj še počnete v prostem času?
    • Prostega časa imam sedaj več kot ga je bilo pred petimi ali desetimi leti, ko so bili moji otroci še manjši. Zdaj pa prosti čas najraje preživljam doma, pri različnih opravilih: čebelarstvo, vinogradništvo in sadjarstvo. Kar pa je res prostega časa , pa ga namenjam košarki ob ponedeljkih, tenisu ob sredah, nogometu ob petkih, sezonskemu smučanju in kolesarjenju.
  14. Za kateri nogometni klub navijate?
    • Mura Murska Sobota.
  15. Kateri je vaš najljubši nogometaš?
    • Spet težko vprašanje. Ker jih je kar nekaj. Če se pa moram odločiti, pa je to Zlatan Ibrahimović.
  16. Kaj ste po horoskopu?
    • Lev.
  17. Ste tipičen lev?
    • Mislim, da ja. Ker če poznate leva kot žival, zelo rad počiva in lenari, kar mi kar ustreza. Čeprav pa nimam veliko časa za to.
  18. Ali menite, da je značaj pomemben dejavnik za uspešen poklic učitelja?
    • Je.
  19. Kaj bi sporočili bralcem korakov?
    • Berite Korake in korakajte v pravo smer.

Učitelju Simonu želiva še veliko vedoželjnih učencev in ogromno prostega časa za vse njegove športne aktivnosti.

Mia in Pia, 7.c

Čarobno drsanje in blatni pohod

Vse se je začelo 25. 1. 2024 , ko smo se pred šolo zbrali ob 07.25 in skupaj počakali na avtobus. Ob 07.40 smo odšli na avtobus, s katerim smo se odpeljali do Ledne dvorane v Mariboru. Ob 8.00 smo prispeli do Ledne dvorane. Tam smo se vsi primerno opremili za na led.

Z velikim veseljem smo vsi odšli na drsališče. Tam smo se vsi nekaj časa drsali in smo si po svoji želji vzeli odmor za malico. Ob 9.30 smo odšli z drsališča in se odpravili na pohod do Pekrske gorce. Pot do vrha je bila zelo blatna in po nekaterih delih tudi zamrznjena, kar je vse naredilo še bolj adrenalinsko. Ko smo prišli na vrh, smo imeli malico in se naužili razgleda. Na vrhu smo tudi srečali prijetno, miroljubno in cartljivo muco. Čez nekaj časa smo odšli nazaj, kjer nas sta pobrala avtobusa. Vožnja je bila sproščujoča in zelo je vsem prijala, saj so bili nekateri izmučeni. Izstopali smo po postajah vse do šole, kjer so nekateri odšli na kosilo.

Ta dan je zelo prijal in komaj čakava na naslednje leto.

Mia in Tjaša, 7.c in 7.b

Intervju z lastnico srebrnega priznanja

Na naši šoli že od nekdaj dosegamo odlične rezultate na tekmovanjih, a na nekatere smo še posebej ponosni. Mia Baćić Benko in njen bratec Miha sta dosegla srebrno priznanje na tekmovanju Brainobrain.

Kaj sploh Brainobrain je?

Brainobrain je mentalno hitro računanje v matematiki.

Od kdaj se z bratom zanimata za to?

Jaz se zanimam od prvega razreda, brat pa od vrtca.

Kako in kje potekajo priprave na to?

Priprave potekajo v Mariboru, v stavbi, ki je namenjena temu. Pridemo na priprave, se pogovorimo, kako bo tekmovanje potekalo in računamo.

Koliko časa pred tekmovanjem so se priprave začele?

Celo leto, enkrat na teden.

Vas je veliko?

Ja, Brainobrain poteka v 47 različnih državah.

Je bilo potrebno še kakšno tekmovanje, da sta se uvrstila na mednarodno?

Ne, ni bilo potrebno.

Je bilo težko?

Ni bilo tako težko.

Kako pa je potekalo tekmovanje?

Slovenci smo se zbrali pred stavbo indijske šole, dobili smo nalepke, da so nas lahko uvrstili v kategorije, ob začetku smo vstopili noter in vodja nam je povedal nekaj življenjskih stvari.

Sta z bratom pričakovala še kaj več?

Jaz sem pričakovala zlato medaljo. Brat pa je pričakoval pokal.

Sta si uspela ogledati tudi kaj Dubaja?

Ja, šli smo si pogledati Burškalifo, I of Dubaj in Frej of Dubaj.

Sta bila že kje drugje po svetu na tekmovanjih?

Ne, samo v Ljubljani.

Kako vama znanje iz brainobraina pomaga pri matematiki?

Meni pomaga doma bolj s koncentracijo. Bratu pa se ne mu ni treba toliko učiti matematike.

Do koliko lahko računata na pamet?

Najprej se lotiš lahkih računov in potem, ko obvladaš te, lahko računaš težje.

Bi kaj sporočila bralcem korakov?

Da, da če si res kaj želijo, naj ne obupajo.

Hvala Mii za zanimiv intervju in ji želiva veliko uspehov še naprej.

Mia G. J., 7.c in Eva T., 7.a

Jesenska izmenjava oblačil

V četrtek, 23.11.2023, je v večnamenskem prostoru naše šole potekala izmenjava oblačil.

Ko sem prišla v šolsko jedilnico, je bilo na mizah zelo malo razvrščenih oblačil. Učiteljici Marjetki smo pomagali prinesti še ostala oblačila v jedilnico in jih skupaj razvrstili. Pol ure kasneje je prišlo veliko ostalih otrok in ljudi. Izbrali smo si oblačila, ki so nam bila všeč . Oblačila smo si lahko šli tudi probat na stranišče. Jaz in moja prijateljica sva si domov odnesli celo vrečo oblačil.

Naslednjič poskusite tudi vi…

Mia, 7. c

Razburljivo risanje grafitov

Vse skupaj se je začelo v sredo, 27.9, ko smo se po športnem dnevu zbrali pred šolo.

Zunaj smo vse zaščitili, preden smo šli belit steno. Ko smo pobelili steno, smo odšli domov. Naslednje srečanje je bilo zelo nenavadno, saj je bilo v NEDELJO, 1.10., ob 9. uri zjutraj. Vsi smo dali svoje odeje na tla, da smo se pomenili o tem, kam bo katera slika prišla na steno. Potem smo začeli barvati in risati. Okrog 11. ure smo imeli malico, ki jo je delil gospod ravnatelj. Po malici smo skupaj naročili KREMKOTA. Njami!!!! Skupaj z nami se je odpravil gospod ravnatelj in z nami narisal ŽARNICO. Ko smo že končali, smo dobili SLADOLED. Vsi skupaj smo pojedli sladoled in se odpravili domov. Naslednje srečanje pa je bilo 5.10. po kulturnem dnevu. Takrat nas je bilo zelo malo, zato tudi bolj mirno kot v nedeljo. Tokrat nismo imeli svojih skic, ampak je učiteljica Andreja skopirala slike in smo si samo izbrali, katero smo želeli. Zaključili smo ob 16.00.

Meni je risanje grafitov zelo všeč, saj se izražaš s svojimi čustvi in se še bolj povežeš z drugimi.

Mia, 7.c

Kranjska Gora v očeh sedmošolke

Sedmošolci smo v svojo drugo šolo v naravi odšli v Kranjsko Goro. Trajala je od enajstega do petnajstega septembra.

Vse skupaj se je začelo v ponedeljek, ko smo se vsi zbrali pred šolo. Skupaj smo se odpravili na avtobus in se odpeljali proti Kranjski Gori. Ko smo prispeli, so nas učitelji CŠOD pričakali pred domom. Razložili so nam, kako se obnašamo v domu. Odšli smo v dom in odšli v sobe. V sobah smo si odeli ležišče s posteljnino in se odpravili v gozd. Tam smo raziskovali živali in merili temperaturo. Ko smo prišli v dom, smo odšli na večerjo. Po večerji smo lahko poklicali starše. Pred spanjem smo imeli sprehod po Kranjski Gori. Ko smo prišli nazaj, smo se odpravili spat. Ko smo se v torek zbudili,smo odšli na zajtrk. Po zajtrku smo imeli dejavnost. Ko smo končali z dejavnostjo, smo imeli kosilo. Po kosilu smo imeli spet dejavnost. Ko smo končali z dejavnostjo, smo imeli večerjo. Po večerji smo lahko poklicali starše. Zvečer smo odšli v center Kranjske Gore, kjer smo si lahko kupili sladoled in magnetek. Po ogledu smo odšli spat. S sošolkami smo se še dolgo pogovarjale v postelji. Zjutraj se je vse skupaj ponovilo. Po večerji smo imeli večer iger. V četrtek zjutraj smo kolesarili, odpeljali smo se do meje z Italijo in prestopili na italijansko stran. Potem smo se odpeljali do Planice, kjer smo nekaj pojedli. V Planici smo si lahko kupili magnetek. Zvečer smo imeli poslovilni večer, kjer smo plesali in peli. V petek zjutraj smo spakirali vse za odhod domov. Za zaključek smo izpeljali še pohod do Zelencev. Po kosilu smo se odpravili domov.

Na trenutke bi najraje pozabila šolo v naravi, ker ni bila dobra hrana in smo ogromno hodili. Všeč pa mi je bilo kolesarjenje do Planice in da sem sošolke spoznala tudi izven šolskega okolja.

Mia, 7.c

Nagradna ekskurzija 2022/23

V ponedeljek, 29. 5. 2023, smo se odpravili na nagradni izlet. Za ta izlet smo celo leto pridno zbirali točke z nastopi, solidarnostjo in predvsem s trdim delom.

Zjutraj ob 7.30 smo se z avtobusom odpeljali izpred šole proti Celjski koči. Tam smo najprej pomalicali. Nato smo se vozili z bobkarti. Med čakanjem smo se lahko igrali razne igre, kot so odbojka, košarka, badminton… Nato smo se odpravili na Ljubljanski grad. Na grad smo se povzpeli s tirno vzpenjačo. Tam smo imeli ogled, ki je vseboval kratke dramske igre, ki so nam pomagale razumeti in doživeti celoten grad in njegovo zgodovino. Po koncu ogleda smo se odpravili na kosilo v McDonald´s.  Po kosilu smo imeli pol ure, da smo lahko samostojno raziskali Ljubljano. Nato smo se zbrali in se še na kratko skupaj sprehodili po Ljubljani do avtobusa. Potem smo se počasi odpeljali proti domu.

Nagradni izlet mi je bil všeč, saj sem lahko več časa preživela s prijateljicami in smo se zelo zabavali. Najbolj mi je bil všeč prosti čas v Ljubljani in pa ogled Ljubljanskega gradu. Na ekskurziji sem se naučila veliko novega in zanimivega o Ljubljanskem gradu. Tak izlet bi še kdaj ponovila.             

Zala Ambrož, 9.a

Kdo sem jaz?

Sem Mia, učenka 7.c razreda. Zelo me je zanimalo, kaj vse počnejo na novinarskem in zato sem se vpisala.

K novinarskemu sem se prijavila, ker me je zelo zanimalo, kaj vse pri novinarskem počneš. Treniram plezanje in ples na drogu. Rada se družim s prijatelji in z družino. Zelo rada berem knjige, ki so zanimive. Upam, da boste uživali v mojem pisanju.

Mia, učenka 7.c