Zakaj 7. razrede bolijo kosti?

V sredo, 27.9.2023, smo imeli 7. razredi športni dan ali bolje rečeno, dan bolečin. Res ni bilo to, kar smo pričakovali.

Dan se je začel naravnost odlično. Vsi smo čakali na kavčih in nismo vedeli, kaj naj naredimo in kam naj gremo. Aktivnosti so bile aerobika, rokomet in orientacijski tek.

Orientacijski tek je bil v večini zelo zabaven, saj smo iskali točke v okolici šole in tekmovali. Na začetku smo dobili zemljevid okolice šole in papirček, na katerega smo mogli odtisniti žig. Na naključnih mestih so viseli trikotniki oranžne barve in nase so imeli obešene žige. Te si moral natisniti na tvoj listek, ki ti ga je dal gospod na začetku. Potrebno je bilo dosti tekanja in veliko solz, a na koncu je vsem uspelo.

A rokomet je dobil srca vseh sedmošolcev. Na začetku smo vadili mete in potem smo ciljali na gol (naj golman počiva v miru). Potem so nas razdelili v dve skupini- fante in punce. Punce in fantje smo igrali rokomet in samo rekli bomo, da nam ni šlo ravno odlično. Na koncu smo še igrali vsi skupaj in to je bilo to.

Aerobika ni bila najbolj priljubljena aktivnost. Najprej smo vzeli uteži in se ogreli. Nato smo delali vaje, in tukaj se skriva odgovor na vprašanje v naslovu “Zakaj 7. razrede bolijo kosti?”. Bolijo nas zaradi aerobike. Na koncu smo imeli sproščanje, ki ni pomagalo.

MNENJA:

Aerobika:

Mnenje 7. a: Najprej smo se preoblekli in se pripravili soočiti z mukami-bolečino. Vsak je dobil 2 uteži in se nam je zdelo…Zakaj? Najprej 15 minut ogrevanja, potem pa telovadba… zadnjih 5 minut sproščanje, ki ni pomagalo.

Nina, 7.a

Mnenje 7.b: Vse me boli.

Sara, 7.b

Mnenje 7.c: Meni je bilo brez veze. Ko je že rekel, da je konec, smo šli še na en blok vaj. Meni ni bilo všeč, ker je bilo brezveze.

Žiga A. in Luka, 7.c

Orientacijski tek:

Mnenje 7.a: Bilo je zelo v redu, saj smo se lahko izmučili med tekmovanjem za prvo mesto. Edina pripomba pa je, da so sošolci ignorirali vrstni red točk, in tako dobivali krajše čase.

Maks 7. a

Mnenje 7.b : Bilo je v redu, samo ni mi všeč.

Vukašin, 7.b

Mnenje 7.c: Bilo je v redu, ampak sem hotela, da ne bi rabili tekati, ampak bi lahko hodili in da bi lahko bili v skupinah.

Mia Gaberšek Jančič, 7.c

Rokomet:

Mnenje 7.a: Bilo je v redu, fantje so bili preveč agresivni z žogo, šlo se jim je samo za zmago. Zelo zabavno.

Eva Cesar, 7.a

Mnenje 7.b: Meni je bilo zelo zabavno, edino nisem hotela biti golman, ker so fantje preveč nabijali žogo.

Katarina, 7.b

Mnenje 7.c: Meni je bilo v redu.

Mia Gaberšek Jančič

Nina Gregorič, 7.a In Katarina Ilešič, 7.b

Kranjska Gora v očeh sedmošolke

Sedmošolci smo v svojo drugo šolo v naravi odšli v Kranjsko Goro. Trajala je od enajstega do petnajstega septembra.

Vse skupaj se je začelo v ponedeljek, ko smo se vsi zbrali pred šolo. Skupaj smo se odpravili na avtobus in se odpeljali proti Kranjski Gori. Ko smo prispeli, so nas učitelji CŠOD pričakali pred domom. Razložili so nam, kako se obnašamo v domu. Odšli smo v dom in odšli v sobe. V sobah smo si odeli ležišče s posteljnino in se odpravili v gozd. Tam smo raziskovali živali in merili temperaturo. Ko smo prišli v dom, smo odšli na večerjo. Po večerji smo lahko poklicali starše. Pred spanjem smo imeli sprehod po Kranjski Gori. Ko smo prišli nazaj, smo se odpravili spat. Ko smo se v torek zbudili,smo odšli na zajtrk. Po zajtrku smo imeli dejavnost. Ko smo končali z dejavnostjo, smo imeli kosilo. Po kosilu smo imeli spet dejavnost. Ko smo končali z dejavnostjo, smo imeli večerjo. Po večerji smo lahko poklicali starše. Zvečer smo odšli v center Kranjske Gore, kjer smo si lahko kupili sladoled in magnetek. Po ogledu smo odšli spat. S sošolkami smo se še dolgo pogovarjale v postelji. Zjutraj se je vse skupaj ponovilo. Po večerji smo imeli večer iger. V četrtek zjutraj smo kolesarili, odpeljali smo se do meje z Italijo in prestopili na italijansko stran. Potem smo se odpeljali do Planice, kjer smo nekaj pojedli. V Planici smo si lahko kupili magnetek. Zvečer smo imeli poslovilni večer, kjer smo plesali in peli. V petek zjutraj smo spakirali vse za odhod domov. Za zaključek smo izpeljali še pohod do Zelencev. Po kosilu smo se odpravili domov.

Na trenutke bi najraje pozabila šolo v naravi, ker ni bila dobra hrana in smo ogromno hodili. Všeč pa mi je bilo kolesarjenje do Planice in da sem sošolke spoznala tudi izven šolskega okolja.

Mia, 7.c

Komaj čakamo na petek

Danes bom pisala o največjem doživetju 7. razredov. Vse je potekalo super, večinoma, in imeli smo se super, večinoma.

V ponedeljek zjutraj smo odrinili izpred OŠ Duplek proti Kranjski Gori. Ustavili smo se v Trojanah, da smo pomalicali, ampak jih je lepa večina šla v trgovino. Pot smo nadaljevali in okoli 11. ure smo bili v Kranjski Gori. En gospod nam je povedal pravila v domu in pri kosilu ter nas poslal v svoje sobe. Ko smo prispeli v sobe, smo se najprej razgledali. Vsaka soba je imela svojo majhno kopalnico s straniščem, tušem in umivalnikom. Naša soba je imela eno veliko sobo, v kateri so bili trije pogradi, miza in tri omarice. Zraven je bila še ena soba, v kateri so bili predali za oblačila. Razpakirali smo se in si oblekli postelje ter odšli na kosilo. Tam so nam še enkrat povedali pravila v jedilnici. Najedli smo se in odšli na prvo aktivnost. Za 7.b je bila ta aktivnost izlet v Triglavski narodni park. Pešačili smo do njega in skozenj. Na poti nam je vodič povedal par zanimivosti. Prišli smo do Kekčeve doline in se vrnili domov. Tam smopovečerjaliin odšli na “krajši sprehod” po Kranjski Gori. Ko smo prišli domov, smo se stuširali in odšli spat.

V torek zjutraj smo se zbudili in oblekli. Potem smo odšli na zajtrk in kasneje smo si pripravili torbe in odšli ven, kjer nas je že čakal naš vodič. Dal nam je čelade in kolesa in že smo kolesarili do Italije. Pri Italiji smo se obrnili nazaj in se peljali še do Planice. Šli smo do polovice skalalnice Velikanke in odšli še v Nordijski center, kjer smo si ogledali, kako trenirajo tek na smučeh. Nato smo se vrnili nazaj domov. Tam smo odšli na kosilo in se pripravili na našo naslednjo aktivnost. Zunaj smo počakali vodičko, ki nas je odpeljala do reke Pišnice.Tam smo iskali vodne ličinke. Iskali smo pri potki zaljubljenih in pod mostom “Baba šči”. Ko smo prišli domov, smo se navečerjali in se odpravili v mesto na sladoled. Zelo je bil dober. Večer je potekal kot vsak večer v zgodovili večerov. Umili smo se in odšli spat.

Sredino jutro je potekalo kot torkovo. Zbudili smo se, se oblekli in odšli na zajtrk. Naša prva aktivnost je bil pohod, ki smo ga imeli vsi razredi skupaj. Iz gozda smo prišli ravno pri jezeru Jasna, kjer smo si namakali noge. V domu smo pojedli kosilo in odšli v gozd iskati ličinke za skiciranje. Na koncu smo odšli še čez most “Baba šči”. Šli smo nazaj v dom, pojedli večerjo in imeli noč iger. Igrali smo Twister,namizni tenis, Activity, nekateri pa so risali mandale. A uganete, kaj smo delali potem? Umili smo se in odšli spat.

Četrtka smo se 7.b najbolj veselili. Zbudili smo se in se oblekli. Odšli smo na zajtrk in se pripravili za odhod v Zelence. To so naravni rezervat, ki je naravnost čudovit. Opazovali smo močvirje in jezero. Ko smo se vrnili, smo najprej pojedli kosilo, potem pa smo odšli na najljubšo aktivnost 7.b, lokostrelstvo. Lokostrelstva nas je učil isti gospod, kot nas je imel v Triglavski narodni park. Naučili smo se streljati z lokom, ampak ko bi morali začeti streljati, je začelo deževati. Čez 15 minut je dež ponehal. Dva po dva smo streljali, ko pa smo končali, smo odšli noter. Tam smo gledali film The Lorax. Ko smo odšli gor v sobe, smo pripravili točko za nastop talentov. Ko smo končali s talenti, smo imeli disko. To, kaj smo delali zvečer, vas bo res šokiralo. Umili smo se in odšli spat.

V petek bi morali iti na ogled Kranjske Gore, ampak smo iz neznanega razloga šli veslat po jezeru Jasna. V čolnu smo bili po trije. Na koncu je bilo še tekmovanje, v katerem smo, seveda, izgubili. Ko smo prišli nazaj, smo spakirali, odšli na kosilo in se vkrcali na avtobus nazaj proti Dupleku. Ustavili smo se v Trojanah, kjer smo si kupili krofe.

Mislim, da je bila šola v naravi odlična, razen tega, da so vsi vedno govorili, da smo zelo glasni.

Katarina, 7.b

Nepozabna šola v naravi

V šolo v naravi smo se odpravili zgodaj zjutraj v ponedeljek. Vožnja z avtobusom je bila dolga 3 ure in pol. Vmes smo naredili 30-minutni postanek v Trojanah. Pojedli smo malico in nekateri so šli v trgovino. V CŠOD Kranjska Gora smo prišli okoli 12.30. Ko smo prišli, je bil čas, da smo razpakirali. Takoj za tem je druga skupina imela kosilo (2. in 4. nadstropje). Nekaj mojih najljubših dejavnosti je bilo več. Na primer pohod do Zelencev, lokostrelstvo, vožnja s kajakom in lovljenje živali v reki Pišnica ter gledanje filma Lorax.

Pohod do naravnega rezervata Zelenci je bil dolg 9 km v obe strani. Ogledali smo si še poplavljen gozd, ki je po imenu znan po tem, da je v času dežja poplavljen. Do Zelencev smo se odpravili v torek. Prvi dan šole v naravi se je skupina 1 odpravila na lokostrelstvo. Jaz sem levičar, zato sem lok držala v levi roki. Lokostrelstvo je bilo zakomplicirano, ampak je bilo zelo zabavno. V sredo smo šli raziskovat živali v reki Pišnici. Naša skupina je skupaj ulovila 16 živali. Veliko smo jih našli, ko smo dvignili kamen iz vode. Živali smo iskali na algastem območju, ker jih je tam bilo največ. V četrtek smo šli s kajaki veslat po jezeru Jasna. Najprej smo kajake z varnostno žico odvezali. Po tem pa nas je okrog 6 kajak odneslo v vodo. Veslanje je bilo zelo preprosto. Moral si le prijeti na vrhu in na označenem delu vesla. Imeli smo tudi različna tekmovanja. V četrtek nam je zaradi slabega vremena odpadel en del raziskovanja v gozdu. Skupaj z ostalimi skupinami smo si zato ogledali film The Lorax. V četrtek zvečer smo imeli šov talentov in moja prijateljica Katarina je rekla: “O moj bog! Jaz sem čist pozabla.” Po šovu smo imeli zaključni disko. Zadnji dan, torej v petek, smo imeli kolesarjenje. S kolesi smo se odpravili do Italijanske meje. Takoj za tem pa do Planice, kjer smo si najprej ogledali skakalnice in potem imeli malico. Za konec smo si nekateri v Nordijskem centru Planica kupili spominke. Okoli 12 ure smo se odpravili proti domu, kjer nas je že čakalo kosilo.

Avtobus nas je že čakal. Ko smo se vkrcali, nas je učiteljica preštela in že smo se vozili do Trojan. Na Trojanah so nekateri šli v trgovino in na stranišče. Jaz sem si šla tudi po krofe. Odpravljali smo se že do Dupleka, ko je bila ura 15.00. Okoli 15.30 smo bili že pred šolo, kjer so nas čakali starši.

Neli, 7.a

Kdo gre na morje sredi jeseni?

Danes vam bom predstavila, kaj se mi je zgodilo na morju. Z atijem sva se že tisti dan, ko smo izvedeli, da gremo v šolo v naravi, dogovorila, da greva na morje, saj v šoli v naravi nimajo poskrbljeno za brezglutensko prehrano. Na Hrvaškem, v Premanturi, imamo svoj apartma in sva se odpravila tja en dan pred šolo v naravi, torej 10.9.2023.

V četrtek sva se z atijem zjutraj zbudila in si pripravila kosilo. Zraven sva spakirala kopalke, vodo, sončno kremo, prigrizke in brisači. Odpravila sva se na Kamenjak. Najprej sva se odpravila proti Ribiškemu zalivu (tako mu pravimo mi), nato pa do Malega Bisernega (spet z našim imenom, tako kot tudi vse ostale zalive na Kamenjaku). Po Malem Bisernem je bil na vrsti zaliv, poimenovan Pepsi zaliv, ker je nad plažo gostilna, kjer kupimo Pepsi. Končno sva se ustavila na plaži Luknja, saj je v luknji in se zelo težko pride tja. Pot je strma, ozka in zelo spolzka. Ob plimi sploh ni mogoče priti tja, razen, če plavaš. Tam sva bila 2-3 ure in opazila, da se bliža nevihta. Odpravila sva se na bližnjo plažo na poti nazaj. Za kosilo sva jedla kruh in čokoladni namaz. Ker sva mislila, da se bliža nevihta, sva odšla v Pepsi zaliv in že 2. naročila Pepsi. Natakarica je vprašala :,, Dva Pepsija ?” in z atijem sva se nasmejala in spila pijačo. Na poti se je nebo razjasnilo in sva se 2 uri kopala v Ribiškem zalivu in našla res lepe školjke. Na koncu je bil na vrsti še sladoled.

Ta dan mi je bil zelo všeč in mi bo še kar nekaj časa odstal v spominu. Upam, da so se tudi drugi imeli lepo v šoli v naravi. To je bil eden najboljših dni v mojem življenju.

Eva Tepeh, 7.a

Nepozabna dogodivščina veslanja

Pozdravljeni,

prejšnji teden smo sedmi razredi doživeli najboljši teden šole v naravi, v Kranjski Gori.

V Kranjski Gori smo imeli vsak dan več različnih aktivnosti, pohodov, sprehodov.

Jaz vam bom opisala-predstavila -četrtek, predzadnji dan šole v naravi.

V četrtek zjutraj smo imeli na urniku dolg pohod, ki nam je odpadel zaradi slabega vremena. Učitelji so se odločili, da bomo 7.a imeli veslanje po jezeru Jasna. Zjutraj smo se zbudili, poskrbeli za osebno higieno in se odpravili na zajtrk . Za zajtrk so bili kosmiči, kruh z maslom in marmelado. Po zajtrku smo se oblekli v športna oblačila, se obuli in vsak je dobil svoj jopič, nekateri so še vzeli vesla. Odpravili smo se proti jezeru Jasna. Veslanje nas je imel učitelj Rok, zraven pa še je prišel učitelj Jean. Prišli smo do jezera, na klopce smo odložili nahrbtnike. Učitelj Rok nam je pokazal, kako si pravilno oblečemo jopiče. Vzeli smo kanuje in jih odložili v jezero. Vmes so nas prišli pogledat otroci iz vrtca, ki so bili na izletu. Prišli so iz Ljubljane v Kranjsko Goro. Učitelj Rok nam je pokazal, kako se pravilno vesla in kako bočno pristanemo na kopno. Hitro smo se razdelili v skupine po tri in si dali ime. V naši skupini smo bili jaz, Nika in Maks. Naša skupina se je imenovala Mokri, ker sta se vmes, ko smo veslali, Nika in Maks škropila. Tako smo bili vsi mokri. Imeli smo tudi dve tekmovanji, na katerih smo zasedli ponosno drugo mesto. Ko smo končali z veslanjem, smo kanuje vzeli iz vode in jih odložili na svoje mesto pod hišico. Vmes smo imeli dopoldansko malico makovo štručko. Vzeli smo nahrbtnike, jopiče, vesla in se odpravili na pot proti domu, kjer smo tisti teden stanovali. Hodili smo po poti in učitelja Roka prepričali, da gremo na viseč most, ki se je zibal. Tam smo se tudi slikali. Ko smo prišli do doma, smo odložili stvari, se preobuli in odšli na kosilo. To je bil najboljši dan.

Upam, da vam je moj članek o šoli v naravi bil všeč. Novi članek pride kmalu.

Nina,7.a

Kdo sem jaz

Pozdravljeni,

sem Eva, učenka 8.c razreda. K novinarskemu krožku sem se vpisala, ker rada berem in pišem zgodbe o dogodkih na naši šoli. V svojem prostem času treniram odbojko, rada pa tudi berem knjige, ter se družim s prijatelji in družino.

Upam, da bom v tem šolskem letu imela čim več lepih ocen, ter veliko uspeha pri šolskih tekmovanjih in dejavnostih izven šole.

Upam, da boste uživali v branju, mojih prispevkov, tako kot jaz v pisanju.

Eva, 8.c

Kdo sem jaz?

Zdravo, sem Tjaša, učenka 7.b razreda.Zelo sem vesela, da sem se lahko pridružila novinarskemu krožku.

V novinarski krožek sem se vpisala zato, ker rada pišem in iščem aktivnosti, s katerimi lahko zapravim svoj prosti čas v šoli, želela pa sem tudi poskusiti nekaj novega. V prostem času rada poslušam glasbo, gledam filme in serije in igram različne igre (računalniške in igre s žogo). Upam, da vas moji članki ne bodo preveč dolgočasili.

Tjaša

Nagradna ekskurzija 2022/23

29. 5. 2023 sem se odpravila na nagradni izlet s šolo. Učenci, ki smo zbrali dovolj točk čez leto, smo bili izbrani in povabljeni na izlet.

Naša prva postojanka je bila Celjska koča, kjer smo se lahko spuščali z bobkarti. Bobkarti so nekakšno sankališče, kjer se lahko sankaš čez celo leto. Z njimi sem se peljala kar trikrat, saj so bili dobro poživilo za to jasno in prelepo jutro, ki je bilo pred nami. Dobri občutki adrenalina so se kar prelivali po mojih žilah.

Pot nas je nato peljala na Ljubljanski grad. Z vzpenjačo smo se vzpeli na grad in razgled ma Ljubljano je bil božanski. Lepo vreme in super razgled je v vseh prebudil srečne občutke. Zelo prijetno se mi je zdelo, da nismo samo občudovali gradu, ampak smo izvedeli tudi nekaj o njegovi zgodovini. Vse je bolj zanimivo, ko veš bolj poglobljeno zgodbo. Imeli smo več postojank in na vsaki nas je čakal nekdo iz pomembnega zgodovinskega obdobja za Ljubljanski grad. Igralci, ki so igrali ljudi iz teh obdobji, pa so se res dobro vživeli v njihove vloge. Vsi smo vedno bili tiho in se z hrepenečim poslušanjem nasitili njihovih besed.

Za počitek pa smo na koncu odšli še v McDonald’s. Tam smo se najedli in potem smo imeli nekaj prostega časa. Sprehajali smo se po Ljubljani in odkrivali različne zanimive kotičke med ulicami. Prav dobro je delo, da smo se lahko malo sami sprehajali po tem sončnem dnevu. Sonce je lepo oblivalo našo kožo in občutek je bil odličen. Skupaj s prijateljicami smo uživale na Prešernovem trgu in jedle dobre sladkarije, ki smo jih našle v Ljubljani.

Bližal se je čas odhoda in peš smo se odpravili do parlamenta RS. Tam smo nekaj časa čakali, ko smo ugotovili, da nas avtobus ne bo pobral tam. Obrnili smo se nazaj in nekateri so se pritoževali, ampak jaz sem zelo uživala v lepotah Ljubljane. Prav grozno se mi je zdelo, da se bom morala tako hitro vrniti domov. Ljudje v Ljubljani so res bili nekaj posebnega, ampak v dobrem smislu. Videl si zelo raznolike osebe in nikogar ni bilo strah izstopati iz množice. Vsak je imel svoj oseben stil v katerem so se počutili dobro. Tega je premalo v drugih delih Slovenije.

Na koncu nas je še čakal prevoz domov z avtobusom. Domov smo prišli pozneje kot smo pričakovali, saj je bil na cesti zastoj. Med vožnjo pa se vseeno nisem dolgočasila. Celo vožnjo se je vrtela glasna glasba. Vrteli smo različne pesmi, si peli in se v glavnem zabavali. Tudi zanimivih in smešnih pogovorov ni primanjkovalo.

Z veseljem bi šla še enkrat na kakšen takšen izlet. To je bil eden najlepših izletov, kar sem jih imela s šolo. Ljubljana me je zelo navdušila in bilo bi lepo, če bi še večkrat odšli v njo. Energija ljudi v njej je res lepa in tega ne vidiš vsak dan.

                                                                                                                     Hana Špičko, 9. b

Kdo sem jaz?

Sem Sara, učenka 7.b razreda. Igram prečno flavto na konzervatoriju za glasbo in balet v Mariboru.

Na novinarski krožek sem se prijavila zato, ker rada pišem in tudi berem članke. Nikoli nisem vedela, kaj novinarji točno počnejo, a me je zelo zanimalo in pri tem sem tudi ugotovila odgovor na vprašanje. Komaj čakam, da vidim, kaj bom na tem krožku počela. Upam, da ne bo preveč dolgočasno brati moje članke.

Se vidimo drugič in upam, da čim prej. Adijo!

Lp. Sara