Nepozabna šola v naravi

V šolo v naravi smo se odpravili zgodaj zjutraj v ponedeljek. Vožnja z avtobusom je bila dolga 3 ure in pol. Vmes smo naredili 30-minutni postanek v Trojanah. Pojedli smo malico in nekateri so šli v trgovino. V CŠOD Kranjska Gora smo prišli okoli 12.30. Ko smo prišli, je bil čas, da smo razpakirali. Takoj za tem je druga skupina imela kosilo (2. in 4. nadstropje). Nekaj mojih najljubših dejavnosti je bilo več. Na primer pohod do Zelencev, lokostrelstvo, vožnja s kajakom in lovljenje živali v reki Pišnica ter gledanje filma Lorax.

Pohod do naravnega rezervata Zelenci je bil dolg 9 km v obe strani. Ogledali smo si še poplavljen gozd, ki je po imenu znan po tem, da je v času dežja poplavljen. Do Zelencev smo se odpravili v torek. Prvi dan šole v naravi se je skupina 1 odpravila na lokostrelstvo. Jaz sem levičar, zato sem lok držala v levi roki. Lokostrelstvo je bilo zakomplicirano, ampak je bilo zelo zabavno. V sredo smo šli raziskovat živali v reki Pišnici. Naša skupina je skupaj ulovila 16 živali. Veliko smo jih našli, ko smo dvignili kamen iz vode. Živali smo iskali na algastem območju, ker jih je tam bilo največ. V četrtek smo šli s kajaki veslat po jezeru Jasna. Najprej smo kajake z varnostno žico odvezali. Po tem pa nas je okrog 6 kajak odneslo v vodo. Veslanje je bilo zelo preprosto. Moral si le prijeti na vrhu in na označenem delu vesla. Imeli smo tudi različna tekmovanja. V četrtek nam je zaradi slabega vremena odpadel en del raziskovanja v gozdu. Skupaj z ostalimi skupinami smo si zato ogledali film The Lorax. V četrtek zvečer smo imeli šov talentov in moja prijateljica Katarina je rekla: “O moj bog! Jaz sem čist pozabla.” Po šovu smo imeli zaključni disko. Zadnji dan, torej v petek, smo imeli kolesarjenje. S kolesi smo se odpravili do Italijanske meje. Takoj za tem pa do Planice, kjer smo si najprej ogledali skakalnice in potem imeli malico. Za konec smo si nekateri v Nordijskem centru Planica kupili spominke. Okoli 12 ure smo se odpravili proti domu, kjer nas je že čakalo kosilo.

Avtobus nas je že čakal. Ko smo se vkrcali, nas je učiteljica preštela in že smo se vozili do Trojan. Na Trojanah so nekateri šli v trgovino in na stranišče. Jaz sem si šla tudi po krofe. Odpravljali smo se že do Dupleka, ko je bila ura 15.00. Okoli 15.30 smo bili že pred šolo, kjer so nas čakali starši.

Neli, 7.a

Kdo gre na morje sredi jeseni?

Danes vam bom predstavila, kaj se mi je zgodilo na morju. Z atijem sva se že tisti dan, ko smo izvedeli, da gremo v šolo v naravi, dogovorila, da greva na morje, saj v šoli v naravi nimajo poskrbljeno za brezglutensko prehrano. Na Hrvaškem, v Premanturi, imamo svoj apartma in sva se odpravila tja en dan pred šolo v naravi, torej 10.9.2023.

V četrtek sva se z atijem zjutraj zbudila in si pripravila kosilo. Zraven sva spakirala kopalke, vodo, sončno kremo, prigrizke in brisači. Odpravila sva se na Kamenjak. Najprej sva se odpravila proti Ribiškemu zalivu (tako mu pravimo mi), nato pa do Malega Bisernega (spet z našim imenom, tako kot tudi vse ostale zalive na Kamenjaku). Po Malem Bisernem je bil na vrsti zaliv, poimenovan Pepsi zaliv, ker je nad plažo gostilna, kjer kupimo Pepsi. Končno sva se ustavila na plaži Luknja, saj je v luknji in se zelo težko pride tja. Pot je strma, ozka in zelo spolzka. Ob plimi sploh ni mogoče priti tja, razen, če plavaš. Tam sva bila 2-3 ure in opazila, da se bliža nevihta. Odpravila sva se na bližnjo plažo na poti nazaj. Za kosilo sva jedla kruh in čokoladni namaz. Ker sva mislila, da se bliža nevihta, sva odšla v Pepsi zaliv in že 2. naročila Pepsi. Natakarica je vprašala :,, Dva Pepsija ?” in z atijem sva se nasmejala in spila pijačo. Na poti se je nebo razjasnilo in sva se 2 uri kopala v Ribiškem zalivu in našla res lepe školjke. Na koncu je bil na vrsti še sladoled.

Ta dan mi je bil zelo všeč in mi bo še kar nekaj časa odstal v spominu. Upam, da so se tudi drugi imeli lepo v šoli v naravi. To je bil eden najboljših dni v mojem življenju.

Eva Tepeh, 7.a

Nepozabna dogodivščina veslanja

Pozdravljeni,

prejšnji teden smo sedmi razredi doživeli najboljši teden šole v naravi, v Kranjski Gori.

V Kranjski Gori smo imeli vsak dan več različnih aktivnosti, pohodov, sprehodov.

Jaz vam bom opisala-predstavila -četrtek, predzadnji dan šole v naravi.

V četrtek zjutraj smo imeli na urniku dolg pohod, ki nam je odpadel zaradi slabega vremena. Učitelji so se odločili, da bomo 7.a imeli veslanje po jezeru Jasna. Zjutraj smo se zbudili, poskrbeli za osebno higieno in se odpravili na zajtrk . Za zajtrk so bili kosmiči, kruh z maslom in marmelado. Po zajtrku smo se oblekli v športna oblačila, se obuli in vsak je dobil svoj jopič, nekateri so še vzeli vesla. Odpravili smo se proti jezeru Jasna. Veslanje nas je imel učitelj Rok, zraven pa še je prišel učitelj Jean. Prišli smo do jezera, na klopce smo odložili nahrbtnike. Učitelj Rok nam je pokazal, kako si pravilno oblečemo jopiče. Vzeli smo kanuje in jih odložili v jezero. Vmes so nas prišli pogledat otroci iz vrtca, ki so bili na izletu. Prišli so iz Ljubljane v Kranjsko Goro. Učitelj Rok nam je pokazal, kako se pravilno vesla in kako bočno pristanemo na kopno. Hitro smo se razdelili v skupine po tri in si dali ime. V naši skupini smo bili jaz, Nika in Maks. Naša skupina se je imenovala Mokri, ker sta se vmes, ko smo veslali, Nika in Maks škropila. Tako smo bili vsi mokri. Imeli smo tudi dve tekmovanji, na katerih smo zasedli ponosno drugo mesto. Ko smo končali z veslanjem, smo kanuje vzeli iz vode in jih odložili na svoje mesto pod hišico. Vmes smo imeli dopoldansko malico makovo štručko. Vzeli smo nahrbtnike, jopiče, vesla in se odpravili na pot proti domu, kjer smo tisti teden stanovali. Hodili smo po poti in učitelja Roka prepričali, da gremo na viseč most, ki se je zibal. Tam smo se tudi slikali. Ko smo prišli do doma, smo odložili stvari, se preobuli in odšli na kosilo. To je bil najboljši dan.

Upam, da vam je moj članek o šoli v naravi bil všeč. Novi članek pride kmalu.

Nina,7.a