Arhiv kategorij: Majhne skrivnosti

Intervjuji.

Intervju z Evo Centrih

Intervjuvala sem poklicno novinarko Evo Centrih,ki ima tudi svoj youtube kanal Evina lepotilnica na katerem objavlja vodnike za ličenje,vloge,modne nasvete,…

1.Kakšni so vaši spomini na šolske dni?
Moji spomini so zelo lepi. Bila sem pridna učenka in sem se vsako leto, po glavnih počitnicah, potiho veselila šole. Prijatelji, odmori, ekskurzije … so tiste stvari, ki so pestrili naporne šolske dni. Zdi se mi pomembno, da v vsaki stvari, ki jo v življenju počnemo, najdemo nekaj pozitivnega.

2.Kakšna učenka ste bili? Ste imeli lepe ocene?
V osnovni šoli sem bila res pridna. Moje ocene so bile večinoma štirke in petke. Zelo rada sem se udeleževala tudi različnih tekmovanj, kjer sem dobila kar nekaj priznanj (1. mesto na literarnem natečaju Vsak je lahko begunec, pa razni literarni natečaji, spominsko priznanje za zvestobo knjigi in bralni znački itd). Ker sem od nekdaj rada nastopala, sem vedno vodila različne šolske predstave, kjer sem bila v vlogi voditeljice in nastopajoče 😊.

3.Kateri predmet je bil vaš najljubši in katerega niste marali?
Moj najljubši predmet v osnovni šoli je bila zgodovina, kasneje v gimnaziji pa psihologija. Nikoli nisem marala matematike.

4.Kateri je vaš najlepši spomin na šolske dni?
Lepih spominov je kar nekaj, bi težko izpostavila samo enega. Med lepšimi pa mogoče, ko sem zmagala na pevskem in plesnem tekmovanju Korajža velja (med drugim sem imela sanje, da bom pevka) ali pa prvi poljub z mojim prvim fantom 😊.

5.Kaj ste si želeli postati kot otrok?
Novinarka in TV voditeljica.

6.Imate YouTube kanal Evina lepotilnica. Zakaj ste se odločili za to?
Pri dvajsetih letih sem dobila prvo službo na televiziji in pred vsako oddajo sem šla v masko oziroma se naličiti k vizažistki. Ko sem videla koliko ličil ima, me je vse skupaj prav fasciniralo in prevzelo. To je bil moj najljubši čas v službi. Z vsako plačo sem potem počasi bogatila svojo kolekcijo make-upa in na eni točki sem začutila veliko željo po tem, da bi ocene nakupov (slabe in dobre) delila tudi s podobno mislečimi puncami.

7.Kako ste se počutili, ko ste objavili svoj prvi YouTube-ov video?
Ful ful sem bila nervozna. Nisem vedela, kaj naj pričakujem, kakšen bo prvi odziv. 😊

8.Znano je, da imate partnerja, s katerim oba zelo rada pojeta. Na svojem YouTube kanalu ste objavili »cover« Oba. Zakaj sta se odločila ravno za to pesem?
Cover za pesem Oba je nastal zelo spontano. S fantom sva se vrača iz kina in na radiu se je zavrtela pesem, ki sva jo oba poznala že od prej… Seveda sva se na ves glas razpela :D. Nato pa, se niti ne spomnim, a je fant ali jaz predlagal, kaj če bi se šla v studio posnet. In sva se …😊

9.Kako se počutite ob branju žaljivih komentarjev in kako se soočate z njimi?
Nikoli mi ni prijetno, ko preberem kakšen žaljiv komentar. Malo trde kože sem sicer že dobila in me brezpredmetni ter nesmiselni komentarji ne prizadanejo kot včasih. Drugo je, če nekdo zapiše neko konstruktivno kritiko, ki ji vedno z veseljem prisluhnem.

10.Kateri je vaš najljubši film in zakaj ravno ta?
Sem velika ljubiteljica dobrih filmov, sploh kakšnih trilerjev, kjer je akcija in nikoli neveš kaj se bo zgodilo. Najljubši pa mi je španski film The hidden face. Španci imajo res nore ideje.

11.Katero glasbo najraje poslušate in zakaj?
Morda bo marsikoga presenetilo, ampak so mi zelo všeč balade. Balkanske, slovenske, angleške …. Pri glasbi si ne postavljam mej. Če je dober narodno-zabavni komad, bom zaplesala tudi na Ti moja rožica 😊..

12.Kakšni so vaši cilji za prihodnost?
Se profesionalno ukvarjati z vloganjem in ustvariti nekaj mojega (v povezavi z Evino lepotilnico). Morda kakšen svoj produkt, makeup … 😊

14.Kaj bi želeli sporočiti bralcem intervjuja?
Prav je in lepo je, če imaš v življenju sanje. Nekaj h čemur strmiš, nekaj kar te motivira in žene naprej. A samo sanje niso dovolj. Za svoje želje je potrebno garati in predvsem vztrajati.

Eva Centrih, dipl. nov.

                                                                                           Zara Šauperl,7.a

Intervju z učiteljico Biserko Gavez

Učiteljica Biserka je učiteljica fizike na Osnovni šoli Duplek. 

Zakaj ste se odločili za poklic učiteljice? Vas poučevanje veseli?

Za poklic učiteljice sem se odločila zato, ker ko sem hodila v osnovno šolo, se mi nekateri postopki takratnih učiteljev niso zdeli v redu in sem želela jaz to spremeniti na nek način. Zato sem se odločila, da bom učiteljica, da bom za otroke do nekih stvari bolje postopala. Ja, poučevanje me veseli.

Kaj ste si želeli postati kot otrok?

Preden sem se odločila, da grem na gimnazijo, sem oklevala, da bi bila veterinarka. Ampak, ker je takrat študij veterinarstva bil še v Ljubljani in se mi je zdelo predaleč, sem se zato odločila, da grem v gimnazijo, kasneje pa na faks za učiteljico.

Ste prej poučevali že na kateri drugi šoli?

Ja, na nek način sem poučevala oziroma sem bila kot neki drugi učitelj v razredu, in sicer na OŠ dr. Ljudevita Pivka na Ptuju, eno leto. Medtem pa sem bila še inštruktorica in varuška.

Kateri razred imate najraje?

Vsi štirje razredi, ki jih poučujem fiziko, torej oba osma in oba deveta razreda, so mi pri srcu, ker so to moji edini razredi, ki jih trenutno poučujem.

Kaj vam je pri delu na šoli všeč in kaj ne?

Všeč mi je to, da prenašam znanje učencem, da jim poskušam določene stvari olajšati, da jim povem kake bližnjice, ni pa mi všeč papirologija, ki jo moraš voditi zraven vsega tega poučevanja in vsega, kar je še za tistim, ko si v razredu.

Kaj vam je všeč pri učencih?

Všeč mi je to, da so direktni in da so odkriti.

Katero snov učite najraje?

Najraje učim gibanje in svetlobo.

Kako vam je všeč na tej šoli?

Zelo prijetno, majhni smo in povezani. Všeč mi je.

Kako dolgo že poučujete?

Na tej šoli že malo več kot mesec dni, drugače pa vsega skupaj že skoraj dve leti.

Kakšne ocene ste imeli pri fiziki in geografiji v osnovni šoli?

Pri fiziki sem imela štirice, vedno sem imela težavo pri testu, ker mi je vedno zmanjkalo nekaj točk za petico. Tudi pri geografiji sem imela štirice in petice. 

Kdo je vaš vzornik?

Nimam točno določenega vzornika. So ljudje, pri katerih so mi določene veščine, spretnosti in karakterji všeč in si od vsakega želim nekaj pridobiti.

Zakaj ravno fizika in geografija? Ste se že v osnovni šoli zanimali zanju? 

Res je, da mi je fizika že v osnovni šoli šla, tudi geografija. Zakaj ravno ti dve, ne vem, v srednji šoli sta mi šli vedno bolje in nekako sem prišla na idejo, da pri teh dveh predmetih ne bo potrebna uporaba tujega jezika. Zato sem se odločila za ta dva predmeta.

Kakšni so vaši spomini iz osnovne šole?

Veliko je dobrih, so pa tudi nekateri slabi. Je pa tako, da dobre raje pomnimo kot slabe.

Ste imeli kaj dvomov, ko ste prišli na našo šolo? Vas je bilo strah, da ne boste sprejeti?

Dvom in strah vedno obstajata, to je dejstvo. Enostavno nisem hotela o tem razmišljati, ker sem si zelo želela službo in pač nisem razmišljala, da ne bi bila sprejeta.

Kateri je najbolj smešen trenutek, ki se vam je zgodil odkar poučujete?

Mogoče ta, ko sem se naučila kako se zamrzne projektor. (smeh)

Kateri je vaš največji cilj v življenju?

Cilje si sproti postavljam, največji cilj pa je, da sem uspešna pri svojem delu in da lahko pomagam vsakemu učencu.

Učiteljici Biserki se lepo zahvaljujem, da je z mano delila majhne skrivnosti njenega življenja.

                                                                                   Erik Žižek, 9.b

Intervju s Cirilom Komotarjem

Opravil sem intervju s Cirilom Komotarjem, ki je znan kot avtomobilski novinar, fotograf in vloger. 

1. Kdaj ste prvič peljali avto?

Avto sem prvič peljal pri petnajstih. Na makadamu, daleč stran od drugih prometnih udeležencev. In seveda pod nadzorstvom očeta Cirila.

2. Katera znamka vam je najbolj všeč?

Ne morem izpostaviti samo ene. Bolj kot posamezne znamke, cenim dobre avtomobile. Ne glede, od kod prihajajo.

3. Ko ste bili v osnovni šoli, kaj ste si mislili, da boste po poklicu?

V osnovni šoli še nisem imel izdelanega mnenja o tem, kaj želim postati in kaj početi.

4. Kaj vam pomeni vaše delo?

Moje delo mi pomeni moj hobi. Pomeni pa tudi veliko odgovornost in obvezo.

5. Kdaj ste se začeli zanimati za avtomobile?

Avtomobili so mi bili položeni v zibelko. Z očetove strani, seveda. Navdušenec sem odkar pomnim.

6. Kaj vam pomenijo avtomobili?

Avtomobili mi pomenijo hobi in poklic. V njih in vsem, kar utegnejo ponuditi, neizmerno uživam.

7. Kaj si mislite o tem, da v Ameriki lahko vozijo avtomobile šestnajstletniki?

Šestnajst let je več kot dovolj za upravljanje avtomobila. A le ob primernem nadzoru in mentorstvu.

8. Kateri dogodek iz osnovne šole vam je najbolj ostal v spominu?

Hmm, prijateljske vezi, ki so se spletle takrat spletle, še danes držijo. Druženje s prijatelji, torej.

9. Kakšne ocene ste imeli?

Bil sem prav dober učenec.

10. Kakšno je vaše mnenje o šoli zdaj v primerjavi z otroštvom?

Šola je neverjeten dar. Je pa res, da bi morali biti šolski sistem optimiziran in prilagojen času, v katerem živimo. Koliko predmetov se recimo posveča varčevanju denarja? In pripravi na resnične, ne le teoretične življenjske preklope.

Cirilu se zahvaljujem ker si je vzel čas za ta intervju.

David Ferčec, 9.a

Intervju z Ano Praznik

Intervjujala sem vedno pozitivno Ano Praznik. Čeprav intervju ni potekal v živo, ga to ni naredilo nič manj zanimivega.

1. Kolikor smo Vas lahko spremljali po medijih, je bila Vaša karierna pot zelo pestra. Kako se je vse začelo?
Začelo se je leta 2002, ko sem bila izbrana v skupino Bepop. To je bilo preko prvega resničnostnega šova v Sloveniji – Popstars.

2. Kaj ste želeli postati v otroštvu in zakaj?
Vedno sem govorila, da bom vzgojiteljica. Zelo rada imam otroke in tudi otroci se kar nekako lepijo name. Ampak nikoli se nisem odločila za ta študij. Sem pa postala diplomirana ekonomistka.

3. Kot ste že sami omenili, ste bili pevka v skupini Bepop. Takrat ste čez noč postali prepoznavni. Kako ste se spopadali s tem?
To je bil takrat naš vsakdan. Na vsakem koraku so nas prepoznali. Kamorkoli sem prišla, se je našel nekdo, ki me je poznal. Ko pa smo bili z Bepopi skupaj, je bila vedno evforija. Ampak tako je pač bilo. Živela sem svoje sanje, saj je glasba z menoj že iz otroštva, a hkrati nisem mogla živeti »normalnega« najstniškega življenja. Sem pa vseeno hvaležna za vse, kar se mi je zgodilo, saj sem ob vsem tem dobila prave prijatelje, spoznala ogromno ljudi in prečesala Slovenijo po dolgem in počez.

4. Kako ste dobili zamisli za pesmi in videe?
Zadnji album z naslovom »Bepop« je avtorski v smislu besedil in nekaj melodij. Te so plod Simonove inspiracije. Sicer pa smo imeli ekipo, ki je skrbela za vse to. Tudi za ideje videospote.

5. V skupini so bili člani iz različnih delov Slovenije. Kako ste usklajevali urnike?
Težko, vendar, kjer je volja, tam je pot. 😉 Tinkara je takrat imela že redno službo, ostali smo bili študentje s študijskimi obveznostmi. Ob vikendih in pogosto tudi med tednom smo imeli nastope, vmes pa še intervjuje, fotografiranja, snemanja novih pesmi in tako naprej. Tako da smo vsi imeli rokovnike, kamor smo si beležili vse obveznosti, da nam kaj ni ušlo ali šlo navzkriž.

6. Kaj je bil najbolj zabaven trenutek ki se vam zgodil v skupini?
Ojoj, teh je bilo toliko, da bi pa res težko izpostavila samo enega. Imeli smo recimo varnostnika Matevža, ki nas je spremljal na vseh nastopih in intervjujih in z njim je bilo vedno kaj zanimivega. Je bil tak »nerodnež«, ki se mu je vse zgodilo. Tako da smo se pogosto na ta račun tudi nasmejali.

7. Kako ste se kasneje odločili za delo na radijski postaji?
Ko smo z Bepopi končali našo kariero, sem nekaj časa imela svojo glasbeno agencijo, kasneje sem opustila to, saj sem želela početi nekaj popolnoma drugega. Nekaj, kar ni povezano z glasbo. Nekako sem se želela vsaj za nekaj časa oddaljiti od tega, zato sem delala v enem podjetju, ki je bil uvoznik za nekatere športne blagovne znamke. Tam sem delala v skladišču, v nabavi, v komerciali, skratka na vseh področjih. In zelo veliko sem se naučila. Potem pa sem nekega dne prejela klic odgovornega urednika Radia Center, sem šla na razgovor in pristala na radiu. Zdaj že deseto leto delam na radiu.

8. Ste imeli kaj treme ko ste prvič stopili pred radijski mikrofon?
Uf, pa še kakšno. Tresla sem se, sline kar naenkrat nisem imela v ustih, obraz je bil prekrit z rdečico. Skoraj tako, kot takrat, ko sem prvič stopila na pevski oder. Ampak sem se kar hitro sprostila in spoznala, da je to točno to, kar želim početi.

9. Kako si izmislite tako zanimive teme in šale za radijske oddaje? Ali kdaj tudi improvizirate?
Različno. Velikokrat črpam iz svoje življenja. Problemi, s katerimi se sama ukvarjam so popolnoma enaki tistim, s katerimi se poslušalci ukvarjajo. Zato, če imam kakšno rešitev za kak problem, ali če komu lahko na kak drug način olajšam življenje, delo, potem je namen dosežen.
Seveda pa se poslužujem tudi različnih portalov, ki ponujajo zanimive teme in jih potem tudi predstavim poslušalcem. Na svoj način, se razume. 😉

10. Kakšen je odnos med Vami in vašimi sodelavci?
Težko to opišem. Na eni strani se mi zdi, kot da ves čas sama sebi govorim. Namreč v studiu ni nikogar drugega. Poslušalcev nimaš pred očmi, da bi jim lahko razlagal. Lahko si jih samo predstavljaš. Ampak, ko se zaveš, da te v tistim določenem trenutku posluša 150.000 ljudi, potem se pojavi ta občutek odgovornosti. In prav je tako.

11. Spremljali smo Vas tudi pri oddaji Delovna akcija. V njej so bile predstavljene težke življenjske zgodbe. Kako ste se spopadali z njimi? So Vas kdaj prizadele?
Ja, težke zgodbe so bile. Seveda so me prizadele, mislim, da nihče ni ostal ravnodušen ob njih. Mi je bilo pa toliko težje, ker sem bila res intenzivno vpeta s te žalostne, težke, čustvene zgodbe. Nisem jih želela preveč projecirati nase, vendar pri tem nisem bila najbolj uspešna. So me zelo prizadele in sem kar nekaj časa potrebovala, da sem prišla k sebi, če lahko tako rečem.

12. Kako ste se počutili ob vseh nasmehih priklicanih na obraz zaradi Vas in vaše ekipe?
To pa je bil ta lepši del Delovne akcije. Družine so bile res iskreno vesele in presenečene, da nam je uspelo takšno prenovo narediti v samo petih dneh. Ampak vso odrekanje, ves trudi in vso delo je bilo poplačano, ko sem videla nasmehe na njihovih obrazih.

13. Kaj Vam je bilo pri snemanju te oddaje najbolj všeč?
Zelo všeč mi je bila celotna izkušnja snemanja televizijske oddaje. Ekipa, s katero sem delala je bila res fantastična, zabavna, profesionalna. Hkrati pa tudi mojstri in Bojan – vsak od njih je bil prav poseben lik, zato nam smeha na snemanjih ni primanjkovalo.

14. Lahko z nami delite najbolj zabaven, komičen dogodek ob snemanju?
Jih je bilo kar nekaj, ampak ta se mi je pa res vtisnil v spomin. Bilo je v Kopru, kjer smo se borili z močno burjo, ki nam je delala preglavice. Morali smo posneti odjavo dneva. Jaz sem se postavila na dogovorjeno mesto, snemalec tudi, tonski mojster tudi, skratka vsi na svojih položajih.. v glavi si še enkrat ponavljam tekst, ki ga bom povedala. Režiser končno reče »akcija«, jaz odprem usta, izrečem prvo besedo, nakar mi burja direktno čez usta prinese lepilni trak – češ, utihni že enkrat. Včasih se pač določene stvari zgodijo ravno ob pravem trenutku.

15. Ali Vas lahko pričakujemo v naslednji sezoni?
Ja, seveda. Že zbiramo prijave za novo sezono in sicer na delovnaakcija.si/prijava, s snemanji pa bomo pričeli v začetku prihodnjega leta.

15. Ste zelo pozitivna oseba. Kako ohranjate vso pozitivo?
Ne vem. Tako, da so moje misli ves čas pozitivno naravnane. Če se le da, seveda. 🙂

16. Kako se počutite kot prepoznaven medijski obraz? Imate kakšno zanimivo izkušnjo iz sveta znanih?
Zdaj sem že toliko let v tem poslu, da je to postalo nekaj popolnoma normalnega. Se pa ne obramenjujem s tem. Jaz sem samo človek, ki opravlja svoje delo. Že res, da je moje delo na očeh javnosti, vendar zato nič več vredno od dela učiteljev, policistov, čistilk, gradbenikov, prodajalk itd.

17. Ste imeli kakšno zanimivo izkušnjo z oboževalcem?
Vesela sem, da so vse moje izkušnje z oboževalci pozitivne. Da se nikoli ni zgodilo, kaj negativnega.

18. Kako prepoznavnost vpliva na Vaše zasebno življenje? Si kdaj želite, da se ne bi spustili v medijske vode?
Ne, to ne. Kadar potrebujem čas samo zase in za svojo družino, si ga tudi vzamem.

19. Kaj bi sporočili bralcem našega šolskega glasila?
Glede na to, da bo kmalu konec leta vsem želim lepe praznike. Želim si, da bi bili hvaležni za življenje, ki ga živite. Da se tega tudi zavedate. Namreč mnogo otrok na tem svetu je, ki si takšno življenje, kot ga živite vi, predstavlja samo v sanjah.

Ani se iskreno zahvaljujem za deljenje svojih majhnih skrivnosti iz svojega življenja.

Ajda Rojko, 8.a

Anketa: Beseda šola

Spraševali smo se, če učenci ter učitelji do šole čutijo enako ali vsaj podobno. Zanimalo nas je, kako se naša prepričanja spreminjajo z leti. Učencem sedmega ter osmega razreda smo postavili začetno vprašanje, nato pa smo za mnenje prosili še učitelje.

7. razred

Alina: Pomeni mi potrebno znanje za naprej (za poklic, življenje…), zame je zelo pomembna. Rada bi jo končala čim bolj uspešno. V njej mi je še kar všeč.

Liana: Šola mi pomeni učenje novih stvari za boljšo prihodnost.

8. razred

Patrik: Šola mi pomeni, da imam dobre prijatelje in da se lahko izobražujem.

Karolina: Pomeni mi izobraževanje, spoštovanje do poklica, trud ter prijateljstvo.

Aleš: Šola mi pomeni zelo veliko, saj imam najboljše sošolce.

Klara: Pomeni mi druženje, znanje, izobraževanje, sklepanje prijateljstev…

Matevž: Pomeni mi ogromno, saj tako spoznaš življenjske prijatelje, se veliko učiš za kar si v prihodnosti nagrajen.

Ema: Šola mi pomeni izobraževanje, z osnovno šolo si zgradiš prihodnost. Pomeni mi tudi druženje s prijatelji.

Učiteljica Valentina: Šola mi predstavlja kraj, kjer otroci pridobijo znanje, se opremijo z veščinami, ki jih vodijo skozi življenje, ter stkejo močna prijateljstva s svojimi vrstniki.

Učitelj Branko: Šola mi pomeni znanje in zdi se mi, da je pomembna.

Ta ustanova ima na nas velik vpliv, saj je odskočna deska za celotno življenje, tam sklepamo prijateljstva ter se učimo veliko novih stvari. Vsem se zahvaljujemo za odgovor na vprašanje.

Mia Miholič in Melanie Žlahtič, 8.b in Erik Žižek, 9.b

Anketa: Ogledalo naših učencev

To vprašanje smo izbrale zato, ker menimo, da v naši šoli primankuje prijateljskega odnosa in prevladuje nasilje. Zato smo želele mlajšo generacijo spodbuditi k prijateljskemu odnosu. Anketirale smo učence, ki so to želeli, iz 1., 2. in 3. razreda. 

Kaj ti pomeni beseda prijateljstvo?

1. razred- 

Jurij – Da te ima nekdo rad.

2. razred-

Eva – Da se imamo radi, da smo prijazni in da se s to osebo dobro razumemo.

Tina – Da se imamo radi in si med seboj pomagamo.

Katja – Da smo prijazni. Pravi prijatelj je tisti, ki mi pomaga.

3. razred- 

Zala – Da si s prijateljem prijazen, nesebičen in pogumen.

Alja: Si pomagaš, pogovarjaš in se skupaj igraš.

Tian: Da se igraš, družiš in posojaš stvari.

Aljaž: Da se z njim igraš, ga spoštuješ in da skupaj riševa.

Kevin: Pravi prijatelj mora znati pomagati in biti prijazen.

Vid: Da si posojamo stvari.

Jan: Da se družimo, pomagamo in da se imamo radi.

Almir: Da imam prijatelja rad in se z njim igram.

Tian: Da si z nekom prijazen in se z njim družim in da pravega prijatelja ne jezim.

Hvala vsem, ki so sodelovali in so bili pripravljeni podati svoje mnenje v tej anketi. Upamo, da ima vsak od njih svojega pravega prijatelja, kateremu lahko zaupa vse svoje najbolj skrite skrivnosti.

Alina Barbarič, 7.a, Lara Klemenčič, 8.a in Karolina Pernek, 8.b

Anketa: Enaki, a drugačnega mnenja

V nekaterih državah je obvezno nositi šolske uniforme. Dekleta morajo nositi krila enake barve, fantje pa hlače ter srajce. Učence naše šole smo anketirale kaj si mislijo o uniformah.

Kaj meniš o šolskih uniformah?

3.razred
Zala: Všeč so mi.
Jan: Imel bi uniforme, ker bi zgledali vsi enaki.
Alja: Imela bi jih zato, da se ne bi drugi norčevali, kako smo oblečeni. Ampak po drugi strani pa jih ne bi imela, ker ima vsak svoj stil oblačenja.
Almir: Imel bi jih zato, da zjutraj ne bi porabil veliko časa za iskanje oblačil.
Elena: Lahko bi jih imeli zato, da ne bi porabili veliko denarja.
Lana: Ni mi všeč, ker bi bili vsi enaki.

5.razred
Mojca: Imela bi jih, ker so mi všeč.
Špela, Anita, Alina, Lana: Ne bi jih imele, ker bi bili smešni.
Luka in Taj: Imela bi jih.

7.razred
Katja: Niti podrazno, ne mislim nositi krila.
Alina: Ne, ker se ne moreš izražati.
Gal: Ne, ker nočem biti kot drugi.
Sara: Ne, ker bi se težko prepoznali in bi še mogli plačati za njih.
Nika: Ne, ker so brezvezne in grde.
Alina: Bilo bi čudno in brezveze.

9.razred
Žana in Urša: Po eni strani bi bilo v redu, ker ne bi bilo razlik med nami, ker si nekateri ne morejo privoščiti toliko stvari. Po drugi strani pa ne, ker ima vsak svoj stil
Erik: Ja, da se ne bi norčevali. Nekateri nosijo Adidas, drugi Nike in tako ne bi delali velikih razlik med sabo.
Alen: Ne vem, vseeno mi je če jih imamo ali pa ne.

Zahvaljujemo se vsem, ki so si za nas vzeli tisto minuto časa in nam odgovorili na vprašanje.

Tia Heler, Valentina Stevanovič, Lia Horvat Zupančič, 8.a in Zara Šauperl, 7.a

Intervju z modno oblikovalko Tejo Jeglič

Intervju sem opravila z modno oblikovalko Tejo Jeglič, ki Slovenijo navdušuje z modnimi unikati. Navdih za svoje kreacije dobi iz raznih barv in vzorcev, ki so se ji vtisnili v spomin. Pravi, da bi njene izdelke opisala s tremi besedami in sicer z drzni, geometrijski in unikatni.

1. Ali ste še že v osnovni šoli zanimali za modo?

Za modo sem se zanimala že pred osnovno šolo, lahko bi rekla že v vrtcu, saj sem mini oblekice in dodatke sestavljala za punčke in barbike.

2. Kateri predmet vam je bil najljubši in zakaj prav ta?

Najbolj sem se povezala s predmetom likovne umetnosti, saj sem pri tej uri lahko izlila na list papirja vse moje želje, sanje, ideje, strahove…

3. Kateri je vaš najljubši spomin iz šolskih klopi?

Najbolj so mi v spominu ostale družabne igre. Zadolžena sem bila, da ustvarim plesno točno za šolsko predstavo. Bila sem kot učiteljica, popravljala napake, določila ure treningov, … Rezultat pa je bil uspešno opravljen nastop in ,seveda, da smo se vsi pri tem zelo zabavali.

4. Kakšen tip učenke ste bili? Ste bili priljubljeni med sošolci?

Prvi razredi osnovne šole so bili preprosti, vsi smo se razumeli in vsi smo bili »priljubljeni«. Nato pa smo se z družino preselili v drugo mesto. V začetku sem bila kot mali tujec, ampak so me hitro sprejeli in dobila sem prijateljice, ki me še danes spremljajo.

5. Kdo je bil vaš idol v osnovni šoli?

Najbolj sem bila navdušena nad skupinami Tick Tack Toe, Destiny’s Child, zaradi unikatnega stila, čudovitih oseb in glasu.

6. Zakaj ste se navdušili prav za torbicami?

Nikoli nisem pričakovala, da bom kdaj izdelovala prav torbice, saj sem vedno bolj strmela k oblačilom. Pot me je zanesla tja čisto slučajno, ko sem za prijateljico izdelala nahrbtnik za rojstni dan. Tako se je zgodba potem nadaljevala.

7. Kateri vaš dizajn je vam najbolj všeč?

Težko se odločim samo za enega, saj sem z vsakim novim materialom ali idejo bolj navdušena. Sem pa pristaš manjših torbic.

8. Zakaj mislite, da so vaši artikli tako popularni med Slovenci?

Punce v Sloveniji dajo veliko pozornosti na ročna dela oz. unikate. Zato je zadnja leta to zelo popularno. Všeč so jim tudi same mešanice materialov in linij, saj je praktično v eni torbici več barv, ki pa dejansko pašejo med seboj. Posledično pa lahko kombiniramo na veliko kosov oblačil.

9. Katera torbica se najbolj prodaja in zakaj?

Trenutni najbolj popularni kos je torbica Belt bag, saj jo lahko nosimo na več različnih načinov. Lahko smo oblečeni elegantno, športno ali »casual« in bo ta torbica odlična kombinacija za vse možnosti.

10.Kdo je oseba po kateri se zgledujete in zakaj ravno ta?

Kar se tiče mode me navdihuje Victoria Beckham, zaradi vrhunskega stila, saj je preprosta, elegantna in drzna.

Alina Barbarič, 7. a

Intervju s Tejo Perjet

Če imaš na izbiro intervjuvati kogarkoli, je malce težko izbrati samo eno osebo. Na koncu sem se le odločila za Tejo Perjet, trenutno najbolj poznano po videih na YouTubu.

1. Kakšni so vaši spomini na šolske dni? Ste radi hodili v šolo?
Kar dobri. Nisem ravno oboževala šole oz. učenja, niti mi ni bila muka hodit v šolo.

2. Kakšne ocene ste imeli?
Bila sem odlična.

3. Se spomnite kakšne zanimive anekdote iz teh dni?
Svaljki za kosilo. Oboževala sem jih in vedno sem šla še trikrat po njih. Še ko sem že hodila na faks, sem šla dostikrat na kosilo v osnovno šolo, ko so bili za kosilo svaljki in sem tako pri dvajsetih jedla z otroki.😉

4. Kateri predmet vam je bil najljubši? Vam pri katerem ni šlo?
Najljubši angleščina. Fizike nisem marala, ampak mi je šla, saj me je oči doma učil, ker je strojni inženir in nisem smela nikoli popuščati.😉

5. Šole niste obiskovali tako dolgo nazaj. Se spomnite, kaj je bilo v tistih časih za vašo šolo moderno?
Je pa že kar 25 let od tega. Najbolj moderno je bilo, da smo sedeli na hodniku pred razredi in se drsali s copati. Pa zelo »cool« je bilo, ko smo dobili šolski radio in se je med odmori vrtela glasba.

6. Kot vemo, ste mama trem otrokom. Želite, da bodo tako uspešni, kot ste vi?
Dvema. Taj ni moj sin. Za svoje otroke in tudi Taja, seveda, si želim samo to, da bodo srečni. Zame je uspeh sreča in ga ne merim z učenjem in ocenami.

7. Vsi smo imeli kot otroci neko skrito željo, kaj si želimo postati. Se še spomnite, kaj ste si želeli vi?
Želela sem postati manekenka ali igralka.

8. Skupaj s partnerjem, COOL fotrom, imate YouTube kanal. Kako ste prišli na to idejo?
Kanal je ustvaril Jani in ga uporabljal kot platformo za vloge. Jaz pa sem začela s svojimi videi nekoliko kasneje in predvsem zato, ker sem na instagramu dobila veliko vprašanj in prošenj, naj povem kaj več o sebi in mojem pogledu na svet. Začutila sem, da imam kot influencerka moč pomagati oz. usmerjati ljudi, da me ljudje radi gledajo in spremljajo ter jim nekako lepšam vsakdan, kar pa mene izredno osrečuje.

9. Vam je kateri video posebej pri srcu?
Meni so pri srcu vsi naši videi, ker so v njih spomini, preteklost in stvari, ki bi jih v prihodnosti vsekakor pozabila. Tako pa se bodo ohranili večno.

10. Kako ste se počutili, ko ste prvič stopili pred kamero? In kakšen je bil vaš občutek, ko ste video objavili?
S kamero sem se jaz že velikokrat srečala, saj sem v najstniških letih igrala v oddajah, reklamah in nastopila na več prireditvah. Tako, da s tem nimam nikakršnih težav. Vajena sem se gledati in po objavi videa je bil občutek dober, saj vem, da je to moje poslanstvo.

11. Katera Janijeva lastnost vam je najbolj všeč in katera ne?
Pri Janiju mi je najbolj všeč požrtvovalnost, torej da je za nas vedno pripravljen storiti vse. Najbolj me moti pa njegova raztresenost in flegmatičnost.

12. Kako to, da ste se udeležili Gostilna išče šefa?
Gostilne sem se udeležila, ker sem se v svojem življenju počutila ujeto in sem rabila spremembo. Bila sem nezadovoljna na vseh področjih in gostilna je predstavljala nekaj novega, neznanega, neko rešitev. Je pa hrana tudi moja največja strast tako da je bila logična odločitev.

13. Je sodelovanje pri oddaji zelo vplivala na vaše življenje?
Seveda. Po oddaji se je začelo novo poglavje. Spoznala sem ljubezen svojega življenja, odprla svoje podjetje, si ustvarila družino… Po oddaji sem na novo zaživela.

14. Kaj, menite, bi počeli sedaj, če ne bi se udeležili Gostilne išče šefa?
Po vsej verjetnosti bi stagnirala in ostala v coni udobja kljub temu, da ne bi bila srečna (služba, partner, rutina).

15. Na instagramu pa tudi med vašimi videi ste vedno nasmejani ter pozitivni, vsem želite le najboljše. Kje dobite toliko energije ter spodbude, da vsakodnevno delite to dobro voljo med nas? Imate kakšno misel, ki je značilna za vas?
Energijo črpam iz življenja in moje družine. Sem izredno srečna, da imam ob sebi človeka, ki ga ljubim najbolj na svetu in otroke ki so moje vse. S svojim odnosom vračam življenju, da me je pripeljalo do te točke.

16. Katere lastnosti imate pri ljudeh najrajši, jih najprej opazite?
Najprej opazim nasmeh in energijo. Rada imam zanimive in drugačne ljudi, ki izstopajo in so ponosni na to, kar so.

17. Kaj vas veseli zraven družine in snemanja videov?
Hrana, filmi, glasba, narava.

18. Če bi lahko na osamljen otok lahko vzeli le eno stvar, kaj bi to bilo?
Družino.

19. Kateri je vaš najljubši letni čas in zakaj?
Pomlad. Vse se prebuja, vse cveti. Ni prevroče in odvržejo se tiste odvečne obleke.

20. Katera je vaša najljubša knjiga?
Alkimist avtorja Paola Coelha..

21. Kako se počutite kot bolj prepoznavna Slovenka?
Dejansko nase ne gledam kot na prepoznavno. Sem ženska, mamica in pač nekdo, ki rad pomaga.

22. Kaj je bil oz. je vaš največji cilj v življenju?
Moj največji cilj v življenju je biti dober starš in vzgojiti svoje otroke v vzorne odrasle ob ljubezni in razumevanju. Cilj je srečna družina.

23. Želite kaj sporočiti vsem, ki bodo intervju prebrali?
Naj se imajo radi, spoštujejo sočloveka in z dobrimi dejanji pomagajo pomoči potrebnim.

Zahvaljujem se Teji, ki si je zame vzela čas ter mi izdala kar nekaj zanimivosti njenega življenja.

Lia Horvat Zupančič, 8.a

Intervju z Marcosom Tavaresem

Že od malega se zanimam za nogomet. Ko smo izvedli, da si lahko za intervju izberemo kogarkoli, sem bila zelo vesela in si izbrala Marcosa Tavaresa, ker je moj najljubši igralec in moj vzornik.

1. Vemo, da niste iz Slovenije. Od kod prihajate?

Prihajam iz Brazilije. Natančneje na jugu iz mesta Porto Alegre blizu Argentine.

2. Kako je potekalo vaše šolanje?

Naredil sem osnovno šolo, srednjo šolo in teološko fakulteto.

3. Zakaj ste prišli živet v Slovenijo?

Zaradi nogometa. (Smeh)

4. Ali ste se že od malega zanimali za nogomet?

Moje sanje so bile, da igram nogomet na visokem nivoju in sem zelo vesel, da lahko sanje uresničim tu, v Mariboru.

5. Kaj bi bili po poklicu, če ne bi bili nogometaš?

Ne vem. (Smeh) Mogoče pastir in vodja evangeličanske cerkve.

6. Koliko let že trenirate nogomet?

Ko sem bil star 9 let, sem začel z nogometom. Danes imam že 34 let in se z nogometom ukvarjam 25 let.

7. Koliko let pa trenirate pri NK Mariboru?

Januarja bo 11 let.

Pomočnik sekretarja doda: In še bo najmanj 10 let tu. (Smeh)

8. Kako dolgo ste že kapetan pri Nk Mariboru?

Okoli 9 let.

9. Koliko krat na teden imate treninge?

Vsak dan. (Smeh)

10. Kakšne so že bile vaše poškodbe pri nogometu?

Hvala bogu nisem imel dosti poškodb. En teden brez tekem, največ 1 mesec, nisem pa še imel nobenih operacij.

11. Imate prijatelje v drugih klubih? Ali še imate stike s katerimi od Vaših bivših soigralcev?

Ja, imam dosti prijateljev. Aleš Mejač in Armin Bačinovič sta moja soseda.

12. Kako se počutite kot najboljši strelec Prve lige?

Super se počutim. To je zelo pomembno za mene in mojo kariero. Ko sem prišel v Maribor, nisem vedel, da bom najboljši strelec v zgodovini kluba in lige. Zelo sem vesel.

13. Kakšen je občutek igrati v Ligi prvakov?

Liga prvakov je za mene najboljša liga na svetu in tam igrajo samo najboljši. Težko je predstaviti ta občutek najljepše stvari v nogometu.

14. Kako lahko usklajujte nogomet z družino?

Imam ženo, 5 otrok in tako je pri nas doma dosti ljudi ter tako tudi veselja. V nogometu je veliko karanten in tekem v tujini. Žena in otroci razumejo, da je to moje delo in moram biti 100 odstotno skoncentriran na nogomet, da lahko pomagam s plačo.

15. Kakšni so Vaši načrti za prihodnost?

Ohhhh. Tu bomo živeli.(smeh) Delal bom v klubu, v Mariboru pa imamo tudi evangeličansko cerkev.

16. Imate kakšno sporočilo za naše bralce?

Nikoli ne smemo obupati in ni predaje. Mi dosegamo sanje s tem, da ko delamo, delamo s sto procenti.

Marcusu Tavaresu se iskreno zahvaljujem, da si je vzel čas za intervju in mu želim uspešno kariero še naprej.

Lara Klemenčič, 8. a