V današnjem času je veliko manj revščine kot včasih. Vseeno pa jo
še kje najdemo. Prav tako so se v starih časih več družili, danes pa so
večinoma vsi na telefonih. Nasilje pa se še marsikje najde.
Danes nekateri ljudje razmišljajo samo še o tem, kaj slabega bodo
rekli in naredili drugim. Pred leti so se otroci igrali zunaj, saj niso imeli
doma kaj za delati. Bili so lačni in so bili zelo veseli, če jim je kdo
ponudil hrano. Danes večinoma ni več tega, a če vidiš koga, ki je zelo
lačen, se ne smej, to ne bo nič pomagalo.

Nasilje pa je v šolah pogosto. Ljudje se manj razumejo in več kregajo. Lakota je bila včasih zelo pogosta, še posebej v nekaterih obdobjih (npr. suša, poplave).
Danes greš v trgovino in kupiš kaj želiš, včasih pa ni bilo dosti stvari,
revnejši ljudje si sploh niso mogli privoščiti stvari, ki so bolj drage.
Zato moramo biti prijazni drug do drugega in se spoštovati. Če bi se
vsi spoštovali in se poskusili razumeti, na svetu ne bi bilo toliko
sovraštva in nasilja. Tudi vojn. Vsi bi se lepše počutili v prijaznem
svetu.

Na svetu ni vse pravično razdeljeno in če želimo pomagati,
moramo pomagati zdaj. V našem razredu se vsak dan vsaj 1x skregajo
in včasih stepejo. Ob tem je meni grozno, večina pa se smeji in navija,
kot da so na tekmi in je na koncu vseeno, če se komu kaj zgodi.
Zato je bolje, da če se tudi s kom ne razumemo, se poskušamo
razumeti, pa če še to ne gre, ga pustimo pri miru. Z besedami lahko
tudi užalimo ljudi, zato moramo paziti, kaj rečemo. Torej, če želimo
živeti v normalnem svetu, poskusimo biti prijazni in živeti s srcem.

Eva Tepeh, 6. b