Božični disko v Osnovni šoli Duplek

11. 12. 2015 smo se učenci Osnovne šole Duplek zabavali na božičnem disku. Z nami so bili učitelji Branko Krajnc, Primož Kramberger in Marina Herman.

Bili smo polni energije in veselja ter se odpravili plesat, pet in se zabavat.

Ob odru smo imeli stojnico, na kateri so učenci devetega razreda prodajali vanilijeve in čokoladne muffine, pomarančni in jabolčni sok, coca colo, ter zapestnice, ki se svetlikajo v temi.

Plesali smo limbo, pri katerem smo se znova pošteno pretegnili, a vseeno ob tem uživali. Zmagovalec limba je bil Lan Patrik Horvat. Plesali smo tudi makareno, pri kateri smo se nekateri vmes izgubili… Ob koncu smo poslušali šolski band, ki so nam zaigrali 3 pesmi, mi pa smo jih spremljali s petjem.

Dobili smo tudi srečke, pri katerih sem dobila okvir za sliko in bombone. Po nagradah smo še naprej uživali v petju in plesu. Bilo je nepozabno.

Lucija Koren, 6. b

Pisma Božičku

Božiček, hočem, da si zdrav. Želim si daljinsko voden avtek. In je lahko prosim velik, ampak ne preveč. Hvala.

Staš Škafar, 2. a

Najprej te prav lepo pozdravljam in upam, da si zdrav. Zelo si želim, da bi me tudi letos obiskal. Pripravila ti bom piškote in lonček mleka, da se malo posladkaš. Prosim, da pustiš krožnik, ker mi ga je Miklavž odnesel. Ne vem, kakšno darilo si želim za ta prečudovit božič. Imam pa eno veliko željo, da bi bili vsi v moji družini in jaz zdravi. Lahko pa mi prineseš kakšno malo presenečenje.

Tvoja Marisa Špičko, 2. a

Dragi Božiček, želim si hlev za konje.

Zara Pušnik, 2.a

Prosim te Božiček, da mi prineseš dinozavra na daljinsko. Imam vaju rad, poštar Pavli in Božiček, in ne pozabita na jelko.

Kevin Kacjan, 2.a

Dragi Božiček,

želim si harmoniko, tebi pa veliko zdravja.

Tine Broz, 2.a

Dragi Božiček, želim si bmxa in, prosim, želim si tudi mini štirikolesnik! Hvala Božiček!

Tai Simonič 2.a

Dragi Božiček!

Leto je naokrog, želim si 10 paketov FIFA 365 ali zimsko lopato.

Klemen Gradišnik,2.a

Dragi Božiček in poštar Pavli,

želim si dinozavra in smučarske rokavice ter lučko (baterija).

Gašper Kreševič, 2.a

Moj razburljiv vikend

V soboto je bilo miklavževanje na drsališču v Spodnjem Dupleku. Pred obiskom Miklavža je bil pester razvedrilni program. Ati me je dvignil na ramena, da sem si lahko ogledala vse pevce, plesalke, drsalko in godbo. Ko sta prišla Miklavž in parkelj, smo se otroci zbrali okrog niju. Preden je Miklavž razdelil darila, smo z njim zmolili Sveti Angel. Potem sva z atijem pohitela v bar, kjer naju je čakala mami z drugim Miklavžem. Ta Miklavž je bil prav poseben, saj so ga spremljali štirje strašni parklji. Ko sem se želela slikati z Miklavžem, se mi je približal en parkelj. Verigo mi je hotel oviti okrog vratu. Bila sem zelo prestrašena. Na srečo je mami stopila do parklja in me rešila. Parklji so res grozni, a če si priden, se ne rabiš bati.

Nikolina Štenta, 2.c

Life

I feel rather strange,
My situation quite deranged.
It’s as if I always knew
How my life would be arranged.

Well, I wouldn’t call it a “life” anymore,
That ended rather soon.
Wait, you want to know who I was before
I held your hand under the moon?

Well darling, I’m very suprised,
But if you insist, you win.
If it’s you I must entertain tonight,
Then let the show begin!

I was the brightest star in the sky,
I was your loudest battle cry,
your sweetest lullaby,
the sparkles in your eyes,
your saddest goodbyes,
I was the voice that told you to try.

I was the hottest and fiercest fire,
I was your most intimate desires.
I was every friend you gained,
I was everything that brought you pain.
I was your very last breath,
I was the sweet release of death.

Wait you want my name?
Well I have several.
Some call me God and some call me the devil.
Some think I’m wild and some think I’m tame,
some think I’m just a game who’s to blame
for everything that makes you see what you became.
Some say I’m cruel to support their claims
that say I bring shame
to the human race and everything beyond its weak
and subtle frames.
Now I know that your aim
is to either knock me down or bring me fame,
but to me you’re all the same.

You want to blame everything on something you can
fight,
The one who’s responsible for all your fright,
your darkest night,
your brightest light,
your strongest bite,
your most memorable sights,
and even your inspiration to write.

But maybe you’re right.
Maybe all I am is life.

Ilana Zoya Glisik, 8.a

Veverica pekarica

Pred davnimi časi je veverica pekarica pekla torto z lešniki. Lisica je ukradla njen recept in šla domov. Od takrat naprej je veverica jezna na lisico.

Ian Hlebič, 2.c

Nekega nedeljskega dne se je lisica odpravila na potep. Hodila je in hodila, naenkrat ji je zakrulilo po želodcu. Zagnala se je proti kmetiji. Ko je prišla na kmetijo, se je počasi splazila do kokošnjaka in poskusila odpreti vratca. A bila so zaklenjena. Mislila si je, da je tam v daljavi, v gozdu in v sami goščavi mogoče kaj. Spet ji je zakrulilo. Malce je pohitela in že je bila tam. Natančno si je ogledala gozd in počasi stopala po mehkem listju. V daljavi je videla majhno pekarno. V njej je delala veverica pekarica. Neopazno se je splazila za pekarno. Veverica je ni opazila in je mirno prodajala slaščice. Lisica je pogledala skozi okno, a tedaj jo je veverica opazila in ugotovila, da je lisica strla orehe, katere ji je dal polh za zamenjavo lešnikove pite. Orehove luščine je vrgla lisici v obraz. Lisica je sklenila, da se kljub lakoti splača biti prijazen. Veverica pa je spoznala, da ni lepo ravnala, ampak morala se je braniti pred lisico.

Nikolina Štenta, 2.c

Nekega nedeljskega popoldneva je lisica hodila po gozdu. Iskala je nekaj za pod zob, ker je bila že pošteno lačna. Med iskanjem je zagledala veverico, ki poskakuje po drevju in nabira lešnike. Lisica jo je prijazno pozdravila in se pričela pogovarjati z njo. Vprašala jo je, kaj bo s tolikimi lešniki. Veverica je imela pekarno. Povabila jo je na lešnikovo pecivo. Skupaj sta odšli do pekarne. Tam je lisica zagledala ogromno peciva. Skočila je v pekarno in za seboj zaloputnila vrata. Pojedla je vse, kar je pridelala veverica in pobegnila skozi okno. Veverica je bila jezna. Drugi dan je lisici, ki je prišla po lešnikovo pecivo, zalučala polno pest luščin.

Tai Jaušovec, 2.c

Nekega dne je bil čisto navaden dan. In veverica je prodajala pecivo. Naenkrat pa uišššššš in peciva več ni. Veverica začudeno pogleda in je vsa pretresena. Pokliče veveričjo policijo. Ko policija raziskuje primer, policaj Janez opazi lisičjo taco na polici. Vsi policisti se ozrejo v tisto smer in vidijo za polico zvito lisico. Policisti so jo zgrabili in jo odpeljali v zapor.

Edvard Čepelnik, 2.c

Moj konj

Mojemu konju je ime Nik. Zelo rada ga jaham. Je bele barve in je zelo lep. Zelo rada jaham samostojno, ampak mi še ne gre tako dobro usmerjati Nika. Nik je travo, seno, konjske brikete, jabolka in liže kameno sol. Ko je bil majhen, je bil črn, saj je lipicanec.
NIKA IMAM ZELO RADA!

Staša A. Kukovec, 2.a

Muc Mehkošapek

Muc Mehkošapek je bil mačji mladič, ki je živel z mano v Drvečem mestu, v drveči družini, kjer so me vedno zelo zgodaj budili.

Ponoči je muc Mehkošapek spal na mojih nogah. Želela sem si, da bi lahko šla v drugo deželo. V takšno deželo, kjer se ne bi drvelo in kjer me zjutraj ne bi budili prezgodaj. Budili bi me 20 minut pred začetkom pouka. Med to željo sem gledala Mehkošapka, ki me je v tistem trenutku popeljal v drugo deželo. Od presenečenja sem se popraskala po glavi. Zelo sem bila vesela, da me je muc odpeljal v to deželo, zato sem ga v zahvalo pocrkljala in pokrtačila. Mehkošapek je prijazno predel. Dala sem mu mačji prigrizek.

Muc Mehkošapek je imel tudi prijateljico mucko. Želela sem si, da bi imela mladičke. Želja se mi je uresničila. Muc Mehkošapek in muca Pikica sta dobila mladičke. Veliko sem se igrala z malimi mucki. Mucku, ki je imel črte, sem dala ime Črtek. Ko je bilo igre z mucki dovolj, sem se odpravila spat.

Dnevi so počasi tekli. Ko je minilo eno leto, je muc Mehkošapek odpeljal mene, skupaj z muco Pikico in vsemi mladički nazaj v drveče mesto. Ponoči smo pred vsaka vrata položili mucko. Drveče mesto je postalo svetovno Mačje mesto, kjer nihče več ne drvi.

Anamarija Muraus, 2.c

Tehniški dan

V ponedeljek, 7. 12. 2015, smo imeli tehniški dan. V šolo smo prišli ob 13.30, kjer smo imeli najprej kosilo. Kosilo smo v miru pojedli. Ob 14.00 pa smo se zbrali v učilnici s svojo razredničarko. Vsak razred je izdeloval nekaj, kar bomo prodajali na božičnem sejmu.

6.b razred smo izdelovali namizne aranžmaje. Pri izdelavi izdelkov sta nam pomagali gospa Rajka in gospa Tinka.
Najprej nam je gospa Tinka na hitro pokazala, kako narediti aranžma. Njen aranžma je bil zelo lep. Tako smo se tudi mi lotili dela. Na začetku smo morali svoje skodelice napolniti s cvetličarsko gobo. Pri tem nam je pomagala gospa Tinka. Ko smo opravili to, smo začeli delati aranžma. Najprej smo v gobo zapičili svečo in nato borove veje. Ko smo pa z vejicami prekrili gobo, smo lahko aranžma začeli okraševati.

IMG_0839[1]

Na voljo smo imeli več različnih stvari. Aranžma smo lahko okrasili z mašlji, prozornimi angelčki, sanmi, božičkom,… Aranžma smo lahko okrasili tudi s kroglicami, cimetom, storži in vrvicami.

IMG_0847[1]

Delali smo zelo hitro, zato smo nekateri naredili kar dva aranžmaja. Gospa Martina Dominko pa je bila tako prijazna, da nam je spekla pecivo, ki je bilo odlično.

IMG_0834[1]

Tako se je naš dan počasi končal. Aranžmaje smo zapakirali v škatle in se poslovili od gospe Tinke in Rajke.

Dan mi je bil všeč, saj smo imeli pouk popoldne. Preživeli smo čudovit in poučen dan.

Žana I. Halužan S., 6. b

Intervju s Štefkom Bratkovičem

Štefko Bratkovič je radijski voditelj na Radiu Center. Kljub napornemu urniku si je vzel čas za nas in nam zelo zanimivo predstavil življenje na radiu. Je zgovoren, energičen in prijazen.  Z njim sva se pogovarjali ob pijači v kavarni Center, kamor nas je povabil ob koncu ogleda.

dsc_1704

Najprej se bi vam rada zahvalila, ker ste si za nas vzeli nekaj dragocenega časa, ki ga gotovo nimate na pretek.

1. Po kakšnem naključju izbirate glasbo?

Glasbo za radio izbiramo po anketah, ki jih poslušalci izberejo. Pri tem pazimo, da glasbo poslušalci že poznajo.

2.Ali vedno govorite v eter ali pa so morda oddaje posnete vnaprej? Če da, katere?

Radijski voditelji, kot na primer danes Silvester in Ana, govorijo v eter, drugače pa so pogovori s poslušalci ali razni kvizi v naprej posneti, nato pa nekdo to uredi. Tako delamo zaradi zunanjih motečih dejavnikov, ki motijo kakovost posnetka, na primer kadar ima poslušalec prižgan radio.

3. Kako poteka snemanje radijske oddaje?

V radijski sobi, ki je priklopljena, moraš biti tiho, ker je mikrofon zelo občutljiv.

4. Kako poteka vaš dan na radiu?

Zjutraj si vsi pripravimo besedila, ki jih bomo povedali, nato pa gre vsak na svoje delo. Mojo delo je, da zabavam poslušalce med službo.

5. Kdo določi, o čem boste govorili oziroma poročali?
Tako kot sem že povedal, ko pridemo v službo, si vsi pripravimo besedilo, če pa se kdo kaj sproti spomni, pa še to doda, ampak mora biti kratek in jedrnat.

6. Kako izberete telefonske številke za kvize in podobno?

Na telefonu imamo lučko, ki kaže, kdo je prvi poklical in tistega pokličemo.

7. Vaš radio velja za enega najbolj poslušanih v Sloveniji. Kako pa merite poslušanost?

Poslušanost merimo s pomočjo anketiranja ljudi, ki nam povedo, katero postajo so na določen dan poslušali zjutraj ali zvečer, nato pa rezultate procentualno ocenimo.

8. Ali nam lahko zaupate, kaj je pri vašem delu najtežja stvar, ki jo morate vsakodnevno opravljati?

Včasih mi je bila najtežja stvar, ko sem se moral vstajati ob  štirih zjutraj, ker sem vodil jutranji program, ampak se je po drugi strani to izkazalo za zelo dobro, ker se mi sedaj, ko sem se navadil, ni problem zjutraj zgodaj vstati.

9. Kako dolgo že opravljate delo novinarja, kako ste se sploh znašli na tej poti?

Da začnem pri začetku. Oče mojega prijatelja je delal na radiu v Slovenski Bistrici in tako sem vedno njega, mojega prijatelja namreč, spraševal, če lahko vpraša svojega očeta, da me vzame v studio, da vidim kako to delajo. Nato sem delal šolo za lesarja, ker imam rad stvari iz lesa in naravnih materialov. Nato sem pa dobil službo na Radiu Center. Delo novinarja pa opravljam že 17 let.

10. Kaj radi počnete v prostem času, imate kaj hobijev, ali ste deloholik?

Imam dve hčerki in ker ena trenira balet, druga pa gimnastiko, se včasih pošalim z njima, da sta onidve moj hobi. Kot sem pa že omenil, rad delam stvari iz lesa, tako je tudi to moj hobi.

11. Kaj bi počeli, če ne bi bili novinar?

Če ne bi bil novinar, bi bil arhitekt za lesene hiše ali kaj podobnega v tej smeri.

12. Povprašala sem vas že o najtežji stvari pri vašem delu, kaj pa je tista najboljša? Končan prispevek, občutek dobro opravljenega dela ali kaj drugega?

Pri delu na radiu je vse najboljša stvar, če imaš rad to delo.

Hvala za vaš intervju in topel sprejem.

Sara Mohorko in Ana Turk

Intervju: Tea Savec

Tea Savec obiskuje 8.a razred OŠ Duplek in je stara 13 let. Trenira karate in je v njem zelo uspešna. S Teo sva se pogovarjala o karateju in njenih uspehih.

Kako dolgo že treniraš karate?
Karate treniram že 8 let.

Zakaj si se odločila trenirati karate?
Za karate me je zelo navdihnil film Karate Kid in še seveda moja sestra.

V katerem klubu treniraš?
Treniram v klubu WKSA Duplek.

Kako poteka tekmovanje karateja?
Najprej moraš vedno priti 1 uro prej, da se segreješ. Nato sledi predstavitev sodelujočih občin in klubov. Po predstavitvi sodniki najprej ocenjujejo Kate (to je nakazovanje gibov) in za tem sledijo borbe. Po vseh končanih borbah so na koncu še razglasitve rezultatov. Ena borba pa ponavadi traja 2 minuti.

Kakšni so tvoji dosežki?
Največkrat 1. mesto. Bila sem tudi evropska prvakinja v Italiji in državna prvakinja Sevnici.

Kje potekajo tekmovanja v Sloveniji in tudi v Evropi?
Tekmovanja lahko potekajo kjerkoli, samo telovadnica mora ustrezat pogojem.

Je karate individualen šport ali potrebuješ svojo ekipo?
Karate je večinoma individualen šport, a pri določenih stvareh potrebuješ ekipo.

Kako se pa razumeš s svojo ekipo?
V redu se razumem z ekipo.

Se z ekipo družiš tudi tudi po treningih?
Z nekaterimi se družim tudi izven treninga, tako da ja.

Ali zaradi tekem dosti potuješ?
Ne potujem ravno dosti.

Še kdo v tvoji družini kaj trenira?
V moji družini trenira tudi moja sestra in to karate.

Ali že veš kaj bi postala po poklicu? Bi ostala v športu?
Ne vem, kaj bi postala po poklicu, ampak verjetno ne v športu in bi bil karate samo moj hobi.

Hvala Tei za deljenje svojih majhnih skrivnosti in kratek klepet.

Žana I. Halužan S. in Maj Garb, 6.b