Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Žana Halužan

Tehniški dan 9. razredov

V torek, 21.5.2017, smo se učenci 9. razredov odpravili v Fram in Rače, ter tam preživeli naš tehniški dan.

Zjutraj smo se zbrali v šoli, kjer smo v telovadnici poslušali skupinski del. Zatem smo se odpravili na avtobus, ki nas je odpeljal v Fram v Modro delavnico. Najprej smo se tam razdelili v dve skupini. Prva skupina smo najprej sestavljali in programirali avtomobilčke. Naše edino navodilo je bilo, da naj sestavimo avtomobilček, ki se bo peljal najhitreje, kar se da. Naloga je bila kar zahtevna, saj za sestavljanje avtomobilčka nismo imeli nobenih drugih dodatnih navodil. Ko smo vsi iz skupine uspeli sestaviti avtomobilček, smo pripravili manjše tekmovanje. Izmerili smo, kateri avtomobilček je najhitreje prevozil razdaljo 2 metrov.

Po prvi pretekli uri sta se skupini zamenjali in naš druga naloga je bila, da sestavimo pol metra dolg most iz posebnih ”kock”, ki bo zdržal največ teže, kar je možno. Lotili smo se naloge in čas je zelo hitro minil. Tudi od koncu te preizkušnje smo tekmovali, kateri most bo zdržal več lesenih desk. Nekateri mostovi niso zdržali niti dveh desk, most nekaterih učencev pa je zdržal vse možne deske in še dodatne, katerih drugi mostovi sploh niso preizkusili. V modri delavnici smo torej ugotovili, da lahko iz naše generacije nastane kar nekaj arhitektov in da je sestavljanje zelo zanimivo in uporabno.

Takoj po obisku Modre delavnice smo se odpravili v Orodjarstvo Gorjak v Račah, kjer smo najprej poslušali krajšo predstavitev podjetja, zatem pa smo si ogledali tudi delovni prostor. Videli smo veliko strojev za proizvodnjo na nov in tudi star način. Videli smo tudi veliko zaposlenih in spoznali delo določenih poklicev na delovnem mestu, ne samo v šoli.

Po končanem ogledu orodjarstva smo se odpravili domov. Tehniški dan je bil drugačen od ostalih, zato nam je bil tudi zelo všeč. Zanimivo je bilo videti nekatere poklice na delovnem mestu in zelo smo se zabavali pri sestavljanju avtomobilčkov in mostov.

Žana Ivana Halužan Sagadin, 9.b

Prezrti zakladi dediščine

Leto 2018 je evropsko leto kulturne dediščine in tako smo tudi na naši šoli letos sodelovali pri tem projektu.

S projektom smo začeli že v mesecu aprilu z Dnevom za spremembe, kjer smo si s pohodom po naši občini ogledovali kulturno dediščino, ki smo jo označili z rumenimi ribicami kot znak k večji pozornosti. Nato smo z njim nadaljevali v letošnjem šolskem letu. Naslov projekta smo poimenovali Prezrti zakladi dediščine.

V naši občini smo tako poiskali kapelice in znamenja, nekatera že vključena v register, druga pa ne, katere smo fotografirali in o njih poiskali najrazličnejše zgodbe. O njih smo se tudi pozanimali, v kakšnem stanju so in kdo za njih skrbi. Ugotovili smo, da bi kar nekaj znamenj in kapelic potrebovalo prenovo. Zato smo se odločili, da bomo eno znamenje tudi obnovili. Obnovili smo Znamenje pri hiši Dvorjane 5a, kjer smo znamenje najprej sami pleskali, nato pa smo delo prepustili profesionalcem. Pri obnovi nam je še pomagala Občina Duplek, Zavod za varstvo kulturne dediščine in pa tudi vrtnarstvo Tement, ki nam je doniralo zasaditev.

V četrtek, 4.10.2018, je torej na naši šoli potekal zaključek projekta. Na šolo so bili povabljeni gostje, ki so nam pri projektu pomagali. Za njih smo pripravili kratek program o kapelicah in zgodbah, ki smo jih našli, za tem pa je sledila tudi delavnica, na kateri smo izdelovali kolaž.

Po projektu je na našo šolo prišla tudi novinarka Večera, s katero smoopravili intervju na temo našega projekta.

Pri projektu je bilo zelo zabavno sodelovati, saj smo se kar nekaj novega naučili o kulturni dediščini, upam pa, da smo s tem tudi pripomogli k ohranjanu kulturne dediščine in spominov na preteklost.

Žana Ivana Halužan Sagadin, 9.b

Dan spomina na žrtve holokavsta

Kot vsako leto v mesecu januarju smo tudi letos na naši šoli obeležili dan spomina na žrtve holokavsta. Tokrat je bila naslovna tema Pravičniki za mir med nami. O tem smo se pogovarjali pri zgodovini, geografiji in slovenščini, kjer smo si tudi ogledali film Deček v črtasti v pižami.

Film govori o dečku Brunu, ki se zaradi službe svojega očeta preseli blizu taborišča, za katerega misli, da je kmetija. Med svojim raziskovanjem spozna dečka po imenu Šmuel, s katerim se spoprijateljita. Šmuel izgubi očeta in Bruno mu ga pomaga najti. Med iskanjem očeta v taborišču ju odpeljejo v plinsko celico, kjer oba umreta.

Predstavitev o filmu sta pripravili Nina in Melisa iz 9. razreda. Preostali učenci smo predstavili ostale pravičnike. Urša Koser in Laura Partljič sta predstavili Zoro Pičulin in Andreja Vendramina. Lea Živko je predstavila Tomo Križnarja, Luka Stanko pa Pedra Opeko. Lia Horvat Zupančič in Melanie Žlahtič sta predstavili Malalo in Kajlaša Satjartija, jaz pa sem predstavila Oscarja Schindlerja. Za konec smo še povedali svoja mnenja in se o tem pogovarjali.

Ko smo izvedeli za te grozote, nam je bilo zelo hudo. Upamo, da se bo takšno ravnanje čim manj ponavljalo, saj to zelo prizadane človeka. Veseli smo bili, da so med takšnimi hudim časi pomagali ljudje, ki se seveda najdejo tudi danes.

Kaja Breznik in Žana Ivana Halužan Sagadin, 8.b

Večer poezije in mladosti

V torek, 28.11.2017, smo na naši šoli že drugo leto zapored priredili Večer poezije in mladosti. To je bilo že četrto takšno srečanje mladih pesnikov, pevcev in glasbenikov.

Tudi letos se je zbralo veliko število nastopajočih, kar 34 različnih točk smo pripravili. Prireditev sta vodila Melisa Zelenik in Lan Patrik Horvat iz 9. razreda. Najprej je nastopil Vid Kekec s pesmijo Zemlja pleše in nas vse spravil v veselo in poskočno razpoloženje.
Ker naša šola letos praznuje 40. obletnico, smo na prireditev povabili našo nekdanjo učenko, dr. Bredo Mulec. Z njo sem opravila intervju, v katerem smo izvedeli veliko novega o njej, pa tudi o tem, kakšna je bila šola včasih.

Po intervjuju smo nadaljevali s program. Nastopili so učenci in učenke vseh starosti, najmanjša pesnica pa je bila Eva Tepeh, ki je deklamirala avtorsko pesem Bink bonk. Veliko jih je deklamiralo v paru ali celo v skupinah. Vsi tisti, ki so nastopili z avtorsko pesmijo, pa so svoje pesmi na papirnatih jabolkih obesili na drevo poezije, ki bo z novimi izdelki ponovno krasilo hodnik naše šole.

Seveda pa ni manjkalo niti glasbenih vložkov. Na prireditvi smo lahko slišali zvoke klavirja, kitare in harmonike, kar nekaj učencev pa je zapelo vsem znane slovenske uspešnice, kot je že prej omenjena Zemlja pleše, Vrhovi, Ne spreminjaj me in Svet je tvoj.

Preživeli smo prijeten večer, poln glasbe, poezije in mladosti in tako s pesmijo v srcu počasi zakorakali v čaroben mesec december.

Žana I. Halužan S., 8. b

Dediščina dupleških splavarjev

Od 23. 9. do 30. 9. 2017 so potekali Dnevi evropske kulturne dediščine. Tema je bila VODA – od mita do arhitekture. Tudi na naši šoli smo se vključili v te dneve. Ker pa je v občini Duplek včasih potekalo splavarjenje, smo se odločili za temo Dupleška splavarska dediščina.

Tako smo se v četrtek popoldan zbrali v zgodovinski učilnici. Po kratkem uvodu je g. Jesenik, predstavnik Turističnega splavarskega društva Krajinski park Drava, predstavil splavarje. V njegovi predstavitvi smo izvedeli splošne stvari o splavih, spoznali smo različne vrste splavov in videli, kako je zgledal splavarski krst.

Naslednji sva z Lucijo predstavili dupleške splavarje, Ajda in Lia pa sta seveda spesnili pesem z naslovom Splavarji, ki sta jo tudi prebrali.
Po končanem programu smo odšli na delavnice, na katerih smo izdelovali splave iz bambusa in lesa.

Okoli uro in pol smo ustvarjali, nato pa je g. Jesenik izbral najlepši splav, ki naj bi dobil nagrado. Ker pa smo se vsi zelo potrudili, smo vsi dobili za nagrado eno vstopnico za vožnjo s splavom, Neža Glonar, ki je naredila zmagovalni splav, pa je dobila vstopnice za celotno družino. Po končani razglasitvi je sledil zaključek, nato pa smo se odpravili domov.

Ta popoldan smo se naučili veliko novega in z veseljem bi srečanje še enkrat ponovili.

Žana I. Halužan S., 8. b

Moj vesel dan

Meseca maja sem se odpravila na svojo prvo tekmo. Zgodaj zjutraj smo se z mojo družino odpravili na tekmo v preskakovanju ovir v Celju.

Pred tekmo sva se z mojim konjem Parisom ogrevala v paduku, kjer mi je moja trenerka Maja povedala, na kaj moram biti pri jahanju pozorna. Tekmovala sem na višini 60 centimetrov. Pred tekmo je bil objavljen seznam tekmovalcev, ki bodo na vrsti. Jaz sem bila na drugem mestu, pred mano pa je bila moja prijateljica Neli. Nekaj minut pred tekmo so seznam tekmovalcev spremenili in jaz se bila na vrsti prva. Nekaj minut pred začetkom tekme sem bila nervozna. Jahala sem zelo hitro in brez napak in sem postavila prvi čas. Po tekmi sem bila zelo vesela in čakala še na nastop moje sestre Nike. Moja sestra je tekmovala na višini 110 centimetrov. Tudi ona je odlično opravila tekmovanje.

Po tekmovanju smo se veselo odpravili domov in odšli na kosilo. Tega dneva ne bom nikoli pozabila.

Pia Turk, 7. b

Ljubezen na morju

Od 20. julija do 27. julija smo bili na morju. Od doma smo odšli pol treh zjutraj, vozili smo se v Neum. Prispeli smo okrog enajstih, nato smo pol ure iskali hotel. Končno smo ga našli, imeli smo lep razgled na morje in na plažo. Hitro smo vse razpakirali in odšli na plažo, da smo se malo ohladili.

Tam sem videl lepo deklico, bila je ljubezen na prvi pogled. Vsi smo bili že lačni, zato smo se odpravili v hotel, njihova družina je bila v sosednji sobi, imel sem res srečo. S čevapčiči smo proslavili, da smo živi in zdravi prišli v Neum, ata je odprl pivo, midva z mamo pa sok. Bilo je že pozno, zato smo se stuširali, nato smo se odpravili spat. Naslednje jutro sem se zbudil ob 13:00 in vprašal mamo, zakaj me ni prej zbudila. Rekla je, da sem spal “kot hlod” in da me je hotela, pa se nisem zbudil. Kmalu smo odšli na plažo. Tista deklica je spet bila na plaži, kot da bi me čakala. Jaz sem pogumno začel hoditi proti njej, potem pa me je mama poklicala. Naredil sem se, kot da je nisem slišal in punco po angleško vprašal, od kod je. Mirno mi je odgovorila: “Kaj?” Mislil sem, da je čudež, da zna govoriti slovensko. Cela plaža je bila polna Slovencev. Povabil sem jo na tekmovanje, kdo lahko nabere več školjk. Premagala me je za 7 školjk, sprejel sem poraz in jo še enkrat vprašal, od kod je. Odgovorila je, da je iz Korene. Vrnila mi vprašanje in odgovoril sem: “Iz Dupleka sem.” Malce sva si podajala žogo, se spraševala stvari in dajala izzive, na primer kdo je lahko dlje pod vodo itd. Ko smo se vračali v hotel, sem jo vprašal, če bi bila moja punca in odgovorila je: “Bom premislila.” Prva stvar, ki mi je prišla na misel, je bila, da bo rekla ne. Naslednji dan mi je bilo nerodno biti v njeni bližini. Ampak potem je prišla do mene in rekla: “JA, bom tvoja punca.” Z nasmeškom sem jo objel. Naslednji dan sva skupaj odšla na večerjo, bilo je zelo romantično. Ko sem jo pospremil domov, se je obrnila in rekla, da ji je bilo zelo lepo, me objela, zaprla oči in poljubila sva se. To je bil moj najljubši dan na svetu. Naslednji dan nama več ni bilo tako nerodno se držati za roke. Prišel je predzadnji dan, oni so odšli že domov, dal sem ji poljub za srečno vožnjo domov.

Bila je nedelja zadnji dan, komaj sem čakal, da grem domov, da jo vidim, ampak ob istem času nisem hotel iti, ker mi je bilo zelo lepo tukaj in nikoli ne bom pozabil tega nepozabnega tedna v Neumu. S punco sva končala zvezo, ko sem jo zasačil pri pošiljanju ljubezenskih pisem z nekim drugim fantom. Bil sem jezen, ampak ob istem času žalosten, ker sva bila skupaj 1 leto in dva meseca. Mislil sem, da sva si sorodni duši in da spadava skupaj, ona pa ljubi drugega. No ja, takšno je življenje, polno zasukov in preobratov.

Timotej Pulko, 7. b

Srečala sem smučarke

Nekega dne sem se s prijateljico Saro odpravila na žreb startnih številk za Zlato lisico.

Žreb se je začel ob 18. uri, ker sem pa imela pred tem trening, me je Sara spremljala. Tam me je opazovala, nato pa so po naju prišli moji starši in naju zapeljali v Maribor. Hitro sva se odpravili na Trg Leona Štuklja, kjer je potekala prireditev. Ko sva prišli na trg, je bila že gneča, vendar sva se vseeno uspeli prebiti do ograje. Nekaj časa sva čakali, da se je žreb končal in na prihod alpskih smučark. Najprej je prišla Lara Gut. Z njo sva se slikali in od nje dobili tudi podpis. Za njo je prišla Sofia Goggia.

Tudi z njo sva se slikali in prejeli podpis. Videli sva tudi Mikaelo Siffrin, Michelle Gisin in še ostale smučarke. Prejeli sva kar nekaj podpisov, ki sva jih potem dodali v najino zbirko, saj to počneva vsako leto. Bili sva zelo srečni in veseli, da sva se lahko slikali s smučarkami in da sva lahko skupaj preživeli nekaj časa, saj Sara živi v Ljubljani in se ne vidiva prav pogosto.

Po žrebu sva se z mojo družino odpravili na kakav, kjer sva klepetali o najrazličnejših stvareh. Nato sva odšli k meni domov. Gledali sva televizijo in se igrali družabno igro. Po Saro so okoli 21. ure prišli njeni starši. Srečna sem, da sva lahko skupaj preživeli dan in se zelo zabavali.

Žana Ivana Halužan Sagadin, 7. b