V začetku oktobra smo 4. razredi centralne šole in obeh podružnic izvedli dolgo pričakovano šolo v naravi. Le-ta je lansko šolsko leto, zaradi zdravstvene situacije, odpadla. Podali smo se na Debeli rtič, kjer smo poleg plavalnega tečaja izvedli številne poučne in zabavne dejavnosti. Učenci so: se prilagodili na vodo, usvojili osnove plavalnih tehnik, spoznavali mediteransko vegetacijo in podnebje, raziskovali obmorski pas, iskali zaklade in se orientirali v prostoru, se izkusili v lokostrelstvu in drugih športih, predstavili svoje talente, pisali razglednice, se družili ob filmu in plesu, sklepali nova prijateljstva in se predvsem zabavali. Za veter v laseh pa je poskrbela burja, ki nas je spremljala večino časa našega bivanja na Debelem rtiču. Bilo je lepo, za mnoge nepozabno. Svoja doživljanja šole v naravi so na papir izlili tudi učenci.

Razredničarka 4.a Maja Ornik

Danes je prav poseben dan. Ko so me starši zbudili, sem hitro odhitel k zajtrku, nato sta me ati in mami odpeljala pred šolo. Tam nas je pričakal avtobus, ki nas je odpeljal v šolo v naravi, na Debeli Rtič. Ko smo prispeli, smo odložili prtljago in odšli na kosilo. Nato smo si oblačila zložili v omarice. Sledil je najboljši del in to je bilo plavanje. Ta dan je prehitro minil, saj je bil čas za večerjo in spanje. Na urniku sem imel razne športne in poučne dejavnosti. Najbolj sem užival v plavanju. Najlepši del mi je bil sončni zahod. Imel sem se zelo lepo. Kmalu je prišel dan odhoda in ponovno smo pakirali prtljago v kovčke. Na poti domov smo se ustavili tudi v Trojanah. Privoščil sem si velik čokoladen krof. Tudi na starše nisem pozabil in sem jim kupil medenjake. Pozno popoldne smo prispeli do naše šole. Zelo sem se razveselil staršev, sestro Kajo pa sem srečal na morju v najini izmeni. Tudi starši so se me razveselili. To je bila moja nepozabna izkušnja, ki mi bo dolgo ostala v lepem spominu. 

                                                                                                                              Lan Simonič, 4.a

Petkovega jutra sem se zbudila in se veselila, da gremo z razredom v šolo v naravi. Tako sem bila vesela. Hitro sem šla v dnevno sobo k mamici in atiju. Vprašala sem ju, če vesta, da grem v šolo v naravi. Rekla sta ja. Hitro smo se oblekli in pojedli zajtrk. Potem smo se odpeljali pred šolo. Malo smo še čakali na avtobus. Ko je prišel, smo kovčke naložili v avtobus in se odpeljali na pot. Preden smo šli na dolgo pot, smo s seboj vzeli še učence iz Zgornjega Dupleka. Potem pa smo se res odpravili na pot. Potovali smo 3 do 4 ure, vmes smo se enkrat ustavili. Pot smo nadaljevali proti morju. Prispeli smo na Debeli rtič. Kovčke smo odpeljali v dom Morska zvezda. Oblačila smo razpakirali v omare in se odpravili na kosilo. Po končanem kosilu, smo se odpravili na kratek sprehod do hotela. Pripravili smo se na kopanje, saj nas je čakal plavalni tečaj. Tam so nas testirali glede sposobnosti plavanja in nas določili v posamezne skupine.

Naslednji dan smo se zbudili, se oblekli in odšli na telovadbo. Nato je sledil zajtrk. Po zajtrku smo pospravili sobe in si pripravili torbo za plavanje. Imeli smo tudi različne druge dejavnosti, kot so npr. lov za zakladom, lokostrelstvo in ekološko pot. Zvečer smo imeli pokaži kaj znaš, pižama parti in veliko pogovorov in smeha z prijatelji.

Peti dan smo se odpravili proti domu, saj smo vsi že nestrpno pričakovali, da vidimo svoje domače.

Ana Pišek, 4.a

Zjutraj sem se zbudil ves navdušen, zato sem se urno oblekel in me je mami hitro pripeljala v šolo. Tam sem zagledal prijatelje in sošolce, ki sem se jih zelo razveselil. Na avtobusu sem sedel z mojim najboljšim prijateljem Lanom. Med potjo sva se pogovarjala o krajih, katere sva opazovala skozi okno. Po štirih urah vožnje smo prispeli na morje. Naslednji dan smo se odšli kopat na bazen. Ko smo prišli s kopanja, smo večerjali in po večerji igrali karte. Zjutraj, ko smo se zbudili, smo imeli najprej jutranjo telovadbo ter nato zajtrk. Vsak naslednji dan smo imeli dopoldansko in popoldansko plavanje. Po popoldanskem plavanju smo imeli prosti čas in smo igrali ročni nogomet. Sledila je večerja in potem smo odšli vsak v svoje sobe. Dnevi so hitro minili in smo se pripravljali za po domov. Po poti smo se ustavili v Trojanah na krofih, nato smo pot nadaljevali proti domu. Ko smo prispeli do šole, me je tam čakala mami. Nato sem hitro odhitel domov.

Taj Jug, 4.a

Ko sem se zbudil tisto petkovo jutro, sem bil zelo vesel. Vedel sem namreč, da grem v šolo v naravi, na Debeli Rtič. Moji prijatelji so tudi bili zelo veseli. Veselili smo se, da bomo štiri dni preživeli skupaj. Pred šolo smo se zbrali ob osmi uri zjutraj. Ob odhodu se je moja mami malo jokala, jaz pa tudi. To je bilo namreč prvič, da smo bili kot družina toliko dni narazen. Ampak vsi smo vedeli, da se bomo imeli čudovito in da se hitro vrnem.

Prvo počivališče je bilo ob avtocesti. Nato smo nadaljevali pot proti cilju. Vozili smo se 4 ure. Takoj ko smo razpakirali prtljago, smo šli na bazen. Na bazenu smo pokazali kaj znamo. Po kopanju smo šli na kosilo, nato se družili in igrali družabne igre. Dan se je bližal koncu. Zvečer smo imeli disco. Družili smo se, peli in smejali.

Naslednje jutro, ko smo se zbudili, smo odšli na zajtrk. Po zajtrku, je bil čas za bazen. Na bazenu smo se pravilno učili plavati žabico. V popoldanskem času je sledila igra« LOV NA ZAKLAD«. Bilo ja zanimivo in poučno. Zvečer je sledilo druženje in kino. Sladkali smo se in grizljali čips, kot se za kino spodobi. Ponoči je bilo prav pestro, saj je bilo mojima sošolcema Juretu in Ninotu zelo slabo. Res sta bila boga in sta se mi smilila.

Drugo jutro po zajtrku smo se ponovno odpravili na bazen, se družili, igrali družabne igre, telovadili in se pomerili v lokostrelstvu. Bilo je zelo zanimivo.

Tretje jutro smo se zbudili, kot vsako jutro in po zajtrku odšli na bazen, kjer smo vadili plavanje in uživali v morski vodi. Čez dan smo se družili, igrali družabne igre, risali in uživali. Zunaj smo žal bili bolj malo, saj je vse dni pihala močna burja.

V ponedeljek zjutraj smo žal ostali brez sošolcev Nina in mojega najboljšega prijatelja Jureta. Oba so starši včeraj pozno prišli iskati na morje. A dan je bil vseeno zanimiv, saj smo imeli delavnico » EVOLUCIJA ŽIVLJENJA«

Zadnjo noč sem bruhal tudi jaz in so zjutraj prišli po mene starši. Mami in ati sta mislila, da je boljše, da se ne vozim z avtobusom, ko pa mi je že tako slabo.

Drugi prijatelji so se na pot odpravili kakšno uro za mano. Žal mi je, da se nisem vračal z njimi, a sem vesel, da sem ostal z njimi vse do zadnjega dne. Ker sem zadnji dan počival, si nisem prislužil delfinčka, ki sem se ga tako veselil. A kaj hočem, tako pač je. Bolezen ne pozna želja.

Vesel sem, da smo končno lahko šli v to tako pričakovano šolo v naravi in se imeli nepozabno. Upam, da gremo še kdaj.

Jaka Prosen, 4.a

Težko smo dočakali dan odhoda v šolo naravi. Odhajali smo z avtobusom in skozi okno mahali staršem. Nekateri otroci so jokali, a smo jih potolažili. Prispeli smo na Debeli Rtič, kjer nas je že čakalo kosilo. Nato smo odšli v našo hiško, kjer smo izbrali sobe, v katerih bomo spali in omare, v katerih bomo imeli oblačila. Sledilo je kopanje in lov na zaklad, nato večerja in disco. Fantje so peli, punce pa poslušale kako ¨fušajo¨. Bila sem zelo utrujena in sem šla spat prej. Dnevi so hitro minevali. Vsaki dan so sledile nove dogodivščine do odhoda domov. Po poti domov smo se ustavili v Trojanah. Utrujeni in zelo veseli smo prispeli domov, kjer so nas nestrpno čakali starši. Vesela sem bila odhoda v šolo v naravi, a tudi prihod domov je bil neprecenljiv.

Lucija Škof 4 a.

Z avtobusom smo se odpeljali na Debeli rtič. Ko smo prispeli smo najprej dobili malico in smo si ogledali sobe. Bila sem v sobi z 5 prijateljicami. Soba je bila rumeno bele barve , postelje so bile dvonadstropne. Jaz sem spala spodaj prijateljica , Gabrijela pa zgoraj.

Vsak dan smo šli na  jutranjo telovadbo , potem smo imeli zajtrk , nato  smo imeli plavanje. Po plavanju smo šli  na kosilo in po kosilu je sledil krajši počitek. Družili smo se , igrali in zabavali. Kasneje smo šli plavat in nato na večerjo. Po večerji smo imeli tudi risanke, igro, zabavo in nato pa spat.

Najbolj mi je ostal v spominu zadnji dan , ko smo se zbudili smo šli na bazene, kjer smo še zadnjič plavali.

Sledilo je pakiranje kovčkov , ki smo jih dali na avtobus. Nato smo počakali in pojedli kosilo, ter se počasi odpravili proti domu. Pot je bila zelo kratka , saj smo gledali film Kekčeve ukane. Na poti smo se ustavili v Trojanah na slastnih krofih. Ko smo prispeli do šole so nas že čakali starši in komaj smo vsi čakali , da jih objamemo.

V šoli v naravi je bilo zabavno, ampak sem pogrešala dom.

Vanessa Ornik, 4.a

Bil je petek. S starši sem se pripeljala do šole. Mama in oče sta me pospremila do parkirišča, kjer so moji prijatelji nestrpno čakali na avtobus za šolo v naravi. Ko smo bili vsi, je avtobus prispel. Vkrcala sem se z mojo sošolko Lucijo. Prvo smo šli do Zimice po ostale šolarje (oz. moje prijatelje).

Vozili smo se skoraj 4 ure! Vožnja mi je bila všeč. Videla sem tudi Jadransko morje ob koncu vožnje. Ko smo prispeli, smo morali na kosilo. Za kosilo smo imeli juho, zeleno solato, meso z krompirjem in sok. Krompir je imel okus po kokosu in ne vem zakaj. Vrnili smo se naš začasni dom. V sobi nas je bilo 6, in to so: Lucija, Vanesa, Ana Š., Tia, Gabriela in jaz (Mia). Nato smo vzele plavalne torbe in smo šli na bazene, saj smo imeli testiranje kako plavamo. Ko smo šli iz bazena smo šli pod tuš in potem smo se preoblekli. Ko smo šli v naš dom, smo dobili malico. Nato smo si privoščili sladkarije, njam njam njam, se je slišalo iz sob. Imeli smo prosti čas. Punce iz Dvorjan, so nas povabile na disko. Tudi me punce smo pripravile disko, fanti pa so nam peli. Pet minut pozneje smo dobili liste in smo si morali izbrati ime sobe. Pravo mučenje, tako težko je bilo. Potem smo si izbrale ime Šest prijateljic.

Potem so prišli pogledat našo sobo, dobile smo oceno 4,5. Ah, groza. Vsaj 3 nismo dobile. Kasneje smo šli na večerjo. Ko smo se vrnili, smo se šli stuširati, umiti zobe in se pripraviti za spanje. Zvečer smo se s prijateljicami pogovarjale, nisem in nisem zaspala, pa jokala sem. Zjutraj smo šli na telovadbo ob morju. Odpravili smo se na zajtrk. Po zajtrku smo odšli plavat, razdelili smo se v skupine, bila sem pri učiteljici Maji (razredničarki). In spet ista pesem: tuš, preobleči, sušenje, obut, vse to smo naredili. Ko smo se vrnili, smo šli na kosilo. Po kosilo smo šli na lov na zaklad. Na žalost ga moja skupina ni našla. Iskali smo po celem Debelem rtiču. Potem smo se spet šli kopat, tako kot do sedaj. V domu smo jedli malico in pisali razglednice.

Zvečer smo si ogledali film Mali šef. Med tem sem jaz zelo močno jokala, Mia Jerenec pa me je tolažila. Ko smo šli spat je Vanessa poklical učiteljico. Učiteljica se je vlegla zraven mene, počutila sem se varno in mirno zaspala. V nedeljo smo spet imeli telovadbo, zajtrk in plavanje. Po kosilu smo imeli prosti čas in smo imeli na balkonu namizni tenis in namizni nogomet, tam sem se večino časa tudi nahajala.

Potem je po nas prišla učiteljica za lokostrelstvo. Peljala nas je v gozd kjer sem videla dve tarči, vrečo in puščice. Ena vrsta puščic je imela na koncu kovino, druga ne. Najprej smo streljali lažjo tarčo, nisem zadela, ah sramota. Potem smo streljali na drugi dve tarči. Na tarči so bili zalepljeni trije baloni. Če zadeneš balon, dobiš nagrado. Čas je bil, da ustrelim jaz.  Prijateljice so navijale, fantje pa ne, ker niso dobro streljali, razen nekaterih. No, jaz gledam tarčo, mislim na balon in… jessssss! Nisem sicer ustrelila balona, ampak puščica je bila v sredini.

Zvečer smo imeli talente. Žirija so bili trije učitelji. Jaz sem bila napovedovalka talentov, pa tudi talent sem lahko pokazala. Na prvem mestu je bila Nika, na drugem so bile punce in na tretjem Dunja (moja sošolka). Potem smo morali iti spat. Zjutraj smo spet imeli telovadbo, kopanje in kosilo. Danes smo imeli po kosilu Biološko pot, dobili smo liste in šli v naravo. Sprehajali smo se po skoraj celem Debelem rtiču. Potem smo se šli kopat (še enkrat). Zvečer smo imeli zabavo. Pred zabavo smo pa morali seveda spakirat. Naslednje jutro pa nismo imeli telovadbe, le jutranje kopanje. Ko smo šli na kopališče, je rekla gospa, da smo eno uro prej. Ker nam je bil dolgčas, smo šli na sprehod, potem nazaj v dom in igrali smo badminton, nogomet… Potem smo šli nazaj na kopališče. Imeli smo zadnje testiranje. Ko sem hotela pod tuš, me je ustavila učiteljica Anja, ker sem tekmovala za Srebrnega delfina. Ko smo se odpravili nazaj, nismo šli v dom, ampak na kosilo. Po kosilu smo šli na avtobus, vozila sem se z Ano. Ko smo šli do Trojan, smo šli na krofe. Pot smo nadaljevali. V Dupleku so najprej izstopili drugi razredi. Potem smo na vrsto prišli mi. Ko sem videla mamo, sem takoj odpela pas. Izstopili smo in mami sem skočila v naročje.

Mia Muster, 4.a

Najprej smo se peljali na Debeli rtič. Vozili smo se 4 ure. Prišli smo na počivališče in se tam okrepčali. Nato smo nadaljevali pot. Ko smo prispeli na cilj, smo šli na kosilo,  nato pa na plavanje. Nato smo si šli razpakirati, se malo igrati in nato smo se oblekli v pižame. Naslednje jutro smo šli na telovadbo ob morju in na zajtrk. Sledilo je plavanje, kjer smo se  učili plavati prsno. Ob vrnitvi v dom, smo si pospravili sobe. Učitelji so jih vsak dan ocenjevali. Ta dan smo dobili oceno 5. Nato  smo šli na kosilo, nato pa spet plavati. Sledile so različne popoldanske in večerne aktivnosti. Ko smo se zbudili, smo se igrati enko, nato pa na telovadbo ob morju. Spet je sledil zajtrk, plavanje in kosilo, kjer smo jedli zelo dobro sladico. Popoldan je bilo spet veliko aktivnosti in igranja. Sledilo je plavanje, kjer smo se naučili plavati prsno z rokami in nogami. Nato smo se umili, preoblekli in posušili lase. Šli smo na večerjo in spati. Zjutraj smo šli na telovadbo, nato na zajtrk in na plavanje. Tam smo se učili plavati kravla z nogami. Odšli smo na kosilo, potem pa v apartma, kjer smo pospravili sobo, ker je bilo ocenjevanje sob. Dobili smo oceno 4. Nato smo se pri plavanju naučili kravla z desko in uporabo rok. Naslednji dan smo šli na zajtrk in plavati. Ocenili so plavanje in dobil sem srebrnega delfinčka. Šli smo spakirat in se odpeljali domov.

Jure Kramberger, 4.a

V petek, 5. 11. 2021, smo se učenci 8. razredov OŠ Duplek odpravili na ogled Tehnoparka Celje.

Zjutraj smo se učenci od 7.30 do 7.40 zbirali v večnamenskem prostoru, kjer smo dobili svojo malico. Kasneje smo se oblekli in odhiteli na parkirišče za staro telovadnico, kjer nas je pričakal avtobus. Vožnja ni bila ravno dolga, približno 45 minut. Ko smo bili že skoraj na cilju, nas je učiteljica Maja razdelila v 3 skupine, v katerih smo kasneje spoznavali Tehnopark Celje. V tej resnično veliki stavbi se je našlo veliko zanimivih in tudi iluzijskih poizkusov, iz katerih smo se veliko naučili in se pri tem tudi zabavali. Vmes smo tudi šli preizkusit simulator letenja, simulator prostega pada, plazemska kroglo, itd. Naša skupina pa je za na konec imela izdelavo vetrnih elektrarn, s katerimi smo kasneje tekmovali, in sicer kdo pridela več energije.

Tako se je zaključil naš izlet, zelo veseli in polni znanja smo se vrnili domov, kjer smo staršem takoj posredovali naše dogodivščine za ta dan.

Mateja, 8.a

Ohranjanje kulturne dediščine pomeni ohranjanje naših idealov, vrednot in zgodovine. Kulturne razlike so naše bogastvo, ki ga moramo gojiti in podpirati.

Dnevi evropske kulturne dediščine nam to omogočajo. Letošnja tema je Dober tek!. Naša šola se pridružuje tem dogodkom z naslovom Dober kot kruh. Izvor kruha povezujemo z razvojem poljedelstva že več tisočletij pred našim štetjem. Kruh je imel v prehrani ljudi vedno posebno mesto in simboliko. Postal je prispodoba za hrano  oz. blaginjo.

Naš projekt smo pričeli z izvedbo dveh praktičnih delavnic v okviru izbirnega predmeta Sodobna priprava hrane. Pekli smo različne vrste kruha, pogačo in  žemljice. S projektom bomo nadaljevali. Naše delo bomo predstavili na razstavi in sproti poročali.

Mentorici: Marina Herman in Marjetka Bezjak

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

V četrtek, 23.10.2021, smo učenci iz OŠ Duplek izvedli tekaški športni dan pod sloganom “Tek za užiTEK”.

Ob 7.30 smo prišli v šolo in pojedli malico. Po malici nam je razredničarka ob pomoči PowerPoint predstavitve predstavila osnovne informacije o teku, ogledali smo si tudi motivacijski nagovor ambasadorja teka Urbana Praprotnika. Ob 9. uri smo se odpravili do nasipa, kjer smo se razgibali. Kmalu pa smo začeli teči v skupinah z razmikom 5 minut. Tekli smo proti gramoznici, na poti pa sta bili dve postaji z učiteljema, kjer smo dobili podpise. Nekateri, ki so imeli zdravstvene težave in niso mogli teči, so hodili v skupinah z učitelji. Teči oziroma hoditi smo morali vsaj do zadnje postaje in do začetne točke, večina pa nas je pretekla še več. Cilj športnega dneva je bil, da je vsak posameznik pretekel vsaj 5 kilometrov v 60 minutah. Skupaj s podružnicami je celotna šola pretekla 3638 kilometrov. Veliko nas je mislilo, da bo dolgočasno, ampak smo se na koncu zelo zabavali, saj smo se med tekom pogovarjali, smejali in poslušali glasbo.

Upam, da bomo še kdaj ta športni dan ponovili, saj je bil zanimiv in zabaven.

Kaja Mencigar, 9.b

V petek, 24. 9. 2021, je na naši šoli potekala osma trgatev potomke najstarejše trte.

Devetošolci smo pripravili program, ki so ga učenci v živo spremljali na spletni strani šole. Ker so bile ure skrajšane, na žalost nobena ura ni odpadla. Po malici smo se z učiteljico Marino dobili v učilnici, da smo ponovili besedilo, nato pa smo se preoblekli v starinska oblačila. Dekleta smo oblekla dolga krila in predpasnike ter si spletla kite. Fantje so si nadeli modre predpasnike ter klobuk in škornje. Začeli smo s pripravo sendvičev in peciva, ki smo jih na koncu pojedli in nekaj razdelili učencem v učilnicah.

Na prireditvi so nam najprej zaigrali naši harmonikaši, Nives, Tomaž in Matej. Nato so sodelujoči učenci pripovedovali o letošnjem grozdju, ki ga ni bilo veliko. Naslednji se nam je predstavil Lan z njegovo harmoniko, za njim pa je učitelj Simon, skrbnik trte, povedal, kako in kaj je letos z njo. Učenci 3. in 4. razreda so zapeli pesmi o vinu in trti. Prejšnje leto je bil ovtar Tomaž, ki je trto varoval in pazil, da kdo ne odtrga kakšnega grozda. Novi ovtar je Kevin, ki so ga preizkusili, da bo vestno opravljal svoje delo. Za konec smo zaplesali na poskočno glasbo Nives, Tomaža in Mateja.

Trgatev se je končala v veselem vzdušju in upamo, da bo naslednje leto kaj več grozdja.

Tia H.Z., 9.b

V sredo, 29.9.2021, smo imeli tehniški dan vsi učenci od 6. do 9. razreda.

Dan se je pričel ob 7.30, ko smo najprej dobili navodila za delo. Med čakanjem, da Filip Polner začne predvajati glasbo, smo si zaščitili mize in pripravili barve, čopiče, palete, blokovske liste…. Ob 8.20 smo pričeli po ritmu risati razne črte in pike. Nato smo pričeli z mešanjem osnovnih barv in barvanjem, a smo za kratek čas prekinili z delom zaradi malice, nato pa z delom nadaljevali, ko je začel vrteti glasbo tudi Tim Gradišnik, ki je znan tudi kot Timo G. Ko smo vsi v razredu dokončali svoj izdelek, smo vse slike zalepili na papir, velikosti štiri krat en meter. S skupnimi močmi smo pobarvali še ozadje. Na koncu je sledilo pospravljanje, seveda ob glasbi, ki smo si jo izbrali sami, pa tudi fotografirali smo se z didžejema, saj sta prišla po končanem delu na našo šolo. Sledilo je kosilo in odhod domov.

Vsem organizatorjem ter obema didžejema se zahvaljujemo, da so nam omogočili ta tehniški dan ter da je bilo vzdušje ves dan veselo in zabavno. Upam, da bomo imeli še kdaj takšen tehniški dan.

Taja, 8.a

12. junija 2021 bo na gradu Vurberk potekal otroški kulturno-umetniški festival Vurko fest, pripravljen in izdelan v celoti s pomočjo učencev.

Učenci OŠ Duplek in OŠ Korena se vsi pridno trudimo, da bi festival izvedli čim bolje. Izpeljali smo že 3 tehniške dneve, na katerih smo izdelovali vso potrebno okrasje in sceno. Na festivalu bodo potekala tudi razna tekmovanja, npr. izdelovanje oblek iz papirja. Odvijale se bodo tudi različne igre za otroke, možno pa bo tudi kupiti in pojesti nekaj slastne hrane. Za povrh si bomo lahko ogledali tudi gledališko predstavo o vurberškem zmaju, ki je v bistvu navdih za ta festival. Vurko (vurberški zmaj) je glavni junak v knjigi naše lokalne pisateljice, gospe Brede Mulec.

Kot sem že omenila, bo na Vurberku nastopala otroška gledališka skupina. V njej nastopam tudi jaz. Kot ena izmed glavnih igralk sem se morala naučiti kar veliko besedila in v nastop vložiti mnogo truda. To zame ni bila ovira, saj z veseljem nastopam. Ob vajah se tudi veliko družim s sošolci in sosošolci in skupaj se večkrat nasmejemo ob kakšni norčiji. Temu se pridruži tudi naša učiteljica igre, ga. Donataja Malinič Krašna, ki pokomentira naše zaplete pri vaji.

Ob takšnem delu resnično uživam in upam, da nam bo predstava uspela. Z lahkoto pa lahko tudi rečem, da bo po mojem mnenju ta festival zagotovo največji, najbolj igrivi, zabavni festival, kar jih je videla Slovenija.

Marisa, 7.b

Na Vurko fest se pripravljamo že kar nekaj časa. Večino izdelkov naredimo ob tehniških dnevih. Ko smo imeli prvi tehniški dan, smo nekateri izdelovali igre, ki se bodo odvijale na festivalu. V mojem razredu smo vsi izdelovali igre v skupinah. V moji skupini sta bili Patricija Kosec in Nuša Pečar. Skupaj smo na velikem kartonu narisale in pobarvale klovna, nato smo z olfa nožem izrezale že vnaprej narisane kroge. Ta del mi je bil najbolj težaven, saj je bil karton zelo debel, luknje pa precej velike. Za vse skupaj smo potrebovale dva tehniška dneva, a končen izdelek mi je zelo všeč in sem zadovoljna z našim delom. Nisem popolnoma prepričana, kako se bo ta igra igrala, se pa mi zdi, da bomo morali metati žogico skozi te luknje. Ker pa so luknje različnih velikosti, se mi zdi, da manjše luknje štejejo več točk, tako da če zadeneš najmanjšo luknjo, pridobiš največ točk. Me res zanima, kako se bo to vse izšlo.

Komaj čakam na 12.6.2021, ko bo potekal Vurko fest.

Kaja, 7.b

Na šoli smo izvedli tri tehnične dneve, dva aprila in enega v mesecu maju. Sodeloval sem pri izdelovanju iger. Z mojo skupino, katere vodja je bil Tai, smo izdelovali avtocesto. Končen rezultat je bil zelo dober. Na tehničnem dnevu, v četrtek, 20.5.2021, sem začel z drugo skupino izdelovati grad, ker je bila avtocesta že gotova. Pri vseh tehničnih dnevih sem se zelo zabaval. Najboljši del je bilo druženje med nami sošolci. Na koncu so vse igre izpadle zelo dobro! Upam, da bo drugo leto festival spet organiziran in da napreduje že iz tako dobrega v še boljšega. Zelo bi bil vesel, če bodo v prihodnje igre še vedno stvar, ki jih izdelujemo mi, otroci.

Patrick, 7.b

Imeli smo tri tehnične dneve, kjer smo se pripravljali za festival. Vedno smo delali različne stvari, npr. igre za Vurko fest. Ko smo končali igre, ki smo jih morali narediti, smo delali gradove po svoji domišljiji v skupinah. Ko smo mi vse to delali, so se udeleženci dramskega krožka pripravljali na predstavo, ki jo bodo zaigrali. Vsi ti tehniški dnevi so bili zabavni ter ustvarjalni. Festival bo potekal 12. 6. 2021 na gradu Vurberk. Vsi pa upamo, da se bodo vsi udeleženci zabavali, veselili ter cenili to, kar smo naredili.

Gabrijela, 7.b

Vse se je začelo v mesecu marcu, ko smo z mojo ekipo izdelovali avtocesto. Bilo je zelo zabavno. Vsa šola je ustvarjala izdelke po navodilih in delala na tem, da bi bilo vse popolno. Ker v prvem dnevu nismo dokončali, samo skoraj vso delo opravili v drugem dnevu, ki ni bil tako zabaven, saj smo bolj delali. V mesecu maju pa smo popravljali še zadnje detajle.

Se že veselim 12. 6. 2021, da bom videl vse izdelke, ki smo jih naredili na naši šoli in OŠ Korena.

Staš, 7.b

Ko smo učenci izvedeli za nekaj čisto novega in nepozabnega, Vurko fest, smo se vsi veselili, da bo to organizirala naša šola v sodelovanju z OŠ Koreno.

Vedeli smo, da bo mogoče malo naporno, a smo se kljub temu z veseljem udeležili priprav na Vurko fest. Všeč pa nam je bilo tudi to, da smo imeli toliko tehniških dni v zadnjem času. Pri likovni umetnosti smo se najprej razdelili v skupine in se dogovorili, katere igre bo izdelovala katera skupina. Učitelji so nato naročili potrebne materiale, ki smo jih potrebovali. Tudi mi smo prispevali in od doma prinesli stvari, ki so na prvi pogled izgledale neuporabne, v naslednjih tehniških dnevih pa so iz njih nastale lepe in zanimive igre.

Tudi učenci smo se zelo zabavali in se veliko nasmejali. Dobili smo priložnost, da razvijamo našo domišljijo.

Pia, 7.b

V ponedeljek, 24. 5. 2021, je na šoli potekal športni dan za učence od 6. do 9 razreda.

V šolo smo prišli ob 7.30. Najprej smo pomalicali, da smo pridobili dovolj energije za celoten dan. Nato smo odšli v telovadnico, kjer so nam učenci športa za sprostitev predstavili igro “kavbojci in indijanci”. Vsak razred je s svojim razrednikom odšel na posamezno igro, ki jo je imel določeno po razporedu. Mi, sedmošolci, smo najprej igrali hokej. Razdelili smo se v skupine in začeli z igro. Za tem smo se odpravili v galerijo dvorane, kjer so nas čakale štafetne igre. Tudi tukaj nas je učiteljica Barbara razdelila v štiri skupine. Vsak krog smo imeli nov izziv: skakanje v vreči, nošenje tenis žogice na tulcu itd. Na koncu smo se pomerili v vlečenju vrvi s paralelko. Po končanem tekmovanju smo se odpravili nazaj v glavni prostor telovadnice in čakala nas je odbojka. Igrale smo dekleta proti dekletom in fantje proti fantom. Sledil je moj najboljši del tega dne, “kavbojci in indijanci”. Vsaka skupina je postavila blazine, za katerimi se je skrivala ter shranjevala žoge za napad druge skupine. Po napetih tekmah med skupinama je prišel čas za pospravljanje. Sledilo je kosilo ter odhod domov.

Športni dan je bil zabaven in upam, da ga kmalu ponovimo.

Taja, 7.a

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

7.a so razmišljali o šolanju na daljavo…

Šola na daljavo mi ni všeč, saj se ne morem družiti s svojimi prijatelji. Res je, da jih lahko preko video klica vidim, ampak to ni isto. Svoje prijateljice hočem objeti, kar pa preko elektronskih naprav ne morem narediti. Tudi učiteljev ne morem hitro vprašati, da mi takoj razloži tisto, česar ne razumem. Je pa samo ena v redu stvar na daljavo – to, da lahko dlje spim.

Taja

Šola na daljavo je še kar zabavna, vendar težja od šole v živo. Včasih dobimo veliko dela, ki ga delam do poznega popoldneva. Pogrešam običajno šolo, saj sem rada s sošolci, tako pa sem v glavnem do popoldneva sama z bratom, ki ima prav tako veliko dela, saj obiskuje 4. letnik. Težja je tudi, saj če česa ne razumem, moram učitelju najprej poslati vprašanje, potem pa nekaj časa čakati, da mi odgovori.

 Všeč mi je, da imamo veliko videokonferenc, saj rada vidim svoje sošolce in učitelje. Po drugi strani, pa mi je všeč tudi delo na daljavo, saj se v svoji sobi prijetno počutim in lahko počasi, ter sproščeno delam za šolo.

 Pogrešam že svoje sošolce ter učitelje in komaj čakam, da se vrnemo v šolske klopi!

Maša

Ker smo še vedno doma in žal ne v šoli, tudi pouk poteka na daljavo. Način pouka na daljavo se mi po eni strani zdi zelo zanimiv, saj je nekaj novega in delamo z računalniki. Učimo se tudi novih stvari, ki jih lahko delamo z njimi.

Zraven dobrih in pozitivnih stvari pa sledi tudi nekaj slabega, kot na primer slabe lastnosti računalnika in interneta, ki včasih »zaštekata« in žal ne moremo nič storiti. Sedenje pred računalnikom pa na splošno škoduje našemu zdravju, saj posledice opažam tudi sam. In da sploh ne govorim o tem, da moram po 4-5 ur gledati v računalnik, ki škoduje mojim očem. Eden velikih problemov je tudi, da mi manjka razlaga, saj se delo na daljavo s poukom v šoli nikakor ne more primerjati. In ko smo v šoli pri pouku, se imamo zelo v redu in se naučimo veliko novega ter se seveda veliko bolj zabavamo. Manjkajo mi moji sošolci, ki jih že zelo pogrešam.

Hvala bogu, da imam psa, s katerim lahko hitro po pouku odidem ven na sprehod in se razgibam.

Klemen

Delo na daljavo je zoprno, zaprt si med štirimi stenami in ob sebi imaš računalnik namesto sošolcev. Včasih ti manjka razlaga ali pa pozabiš poslati nalogo in že ti srce razbija, kaj bo rekel učitelj.

Mateja

Pri šoli na daljavo mi je všeč, da si stvari lahko porazdelimo in, da imamo vsak dan vsaj eno video konferenco. Stvari, ki mi ni všeč, ni, ker ne dobimo preveč naloge. Seveda pa si želim, da se čimprej vrnemo nazaj v šolo.

Zara

Meni je delo na daljavo zabavno, pa tudi ne. Všeč mi je, ker z delom končam skoraj vedno že dopoldan in lahko popoldan izkoristim čas zase. Ni mi pa tako všeč, ker težje delam, saj so naloge težke in učitelji ne morejo takoj razložiti. Ampak se vseeno nekako znajdem in rešim. Ne maram pa tudi, da se delo na daljavo ocenjuje.

Staša