Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Marisa Špičko

NAGRADNI IZLET OB KONČANI BRALNI ZNAČKI

Kot je nekdaj izjavil Neil Gaiman: “Knjige so sanje, ki ji držimo v rokah.” V bistvu se šele ob branju zavemo, da resničnost ne more potešiti naših sanj in želja. Dober roman pa nam ponuja vse možnosti, ki jih ne moremo prenesti v resnično življenje.

S temi besedami bi se lahko strinjali vsi učenci, ki so letos uspešno opravili bralno značko. Nagrada za to pa je bil izlet v kino. Ena izmed teh učencev sem bila tudi sama. Ko smo izvedeli za izlet, smo bili presrečni. Bistvo je v tem, da je bil vsak nagrajen za to, kar rad počne; bere. Torej je bil izlet le pika na i. Ogledali smo slovenski film z naslovom Vesolje med nami. To je mladinski film, ki nas popelje v skrivnostni svet odkrivanja vesolja in nam pokaže da lahko vesoljske zakonitosti primerjamo z medsebojnimi družinskimi in prijateljskimi odnosi. Po mojem mnenju se je vsak iz njega nekaj naučil ter se v njem našel.

Seveda je bil obisk kina čudovita nagrada, še večja pa so znanje, besedni zaklad ter občutki, ki smo jih pridobili ob prebiranju knjig.

Marisa, 8.b

Film mi je bil zelo všeč, saj me vesolje zelo zanima. Upam, da bomo kino obiskali večkrat.

Zarja, 6. b

Film mi je bil zelo všeč ter tudi poučen. Upam pa, da bomo kino obiskali večkrat.

Žana, 6. b

Letošnja bralna značka mi je bila zelo zabavna in zanimiva.

V kino sem se zelo zabaval. Ta nagrada mi je res bila najboljša do sedaj.

Film mi je bil zelo všeč, ker so se v njem dogajale stvari, ki se velikokrat dogajajo tudi po vsej Zemlji.

Vid, 6.b

Nagrada za bralno značko se mi je zdela odlična. Film je bil zelo dober, ker je imel zanimivo vsebino in ga priporočam.

V prihodnje si želim, da bi več sošolcev usvojilo bralno značko.

Jaša, 6. a

Dan mi je bil všeč, saj nismo imeli pouka. Najbolj sem se veselil filma, ki smo si ga ogledali. Film mi je bil všeč, saj je govoril o vesolju. Ob enem pa je bil tudi žalosten, ker je bil znanstvenik slep in je mislil, da sta ga Tjaša in Tod izigrala.

Gal, 6. a

Galjotovo pismo ženi

Draga (ne več) moja žena!

Pišem ti pismo v izraz še moji stalni ljubezni do tebe. Na kraju morja sem srečal mladeniča, ki mi je povedal vse o dogajanju na domu. Sinu povej, da sem ponosen nanj, saj se je predal veri in bogu in bo zagotovo v nebesih živel srečno posmrtno življenje. Moja hčera, oh moja edina hčera. Zdaj odhaja od doma, da se bo poročila z nekim moškim. Upam vsaj, da je srečna in, da je ta fant dober zet. Edino kar me žalosti je to, da je ne bom mogel oddati pri oltarju. Zdaj si na vrsto prišla tudi ti, draga moja… Vem, da si se na novo omožila in povedati ti moram, da nisem jezen. Saj ne boš večno čakala na starca, ki se zagotovo ne bo vrnil z zaklete galeje. Najbolj pomembno mi je, da si srečna. Če tudi me ti ne ljubiš več, te jaz nikoli ne bom pozabil… Tvojih prelepih svetlih oči in iskrenega nasmeha. Po teh dolgih letih upam, da ga še vedno ohranjaš.

Rad bi te opomnil, če zdaj bereš to pismo so mi dnevi že zdavnaj šteti. Imam pa še zadnjo željo… Ko boš na obali v vodi namakala noge, se spomni name. Ko sva bila tam skupaj.

Z ljubeznijo,

pokojni galjot

Marisa Špičko, 8.b

Vsak dan moraš živeti

Dan je vselej razigran,

ko s sončnimi žarki si obdan.

Na travniku splezaš na najvišje drevo

in v daljavi vidiš ivanjščico.

Cvetlica se v sončnem siju blešči

oddih je za boleče oči.

Počutiš se, kot da do nje poletiš

in pred njo kot onemel stojiš.

Ampak v sebi še vedno goriš …

Utrgaš to krasno belo cvetlico

odneseš jo v vazo pod polico.

Ko gledaš jo, v sebi čutiš toploto –

ni besede za takšno lepoto.

VSAK DAN MORAŠ ŽIVETI

IN VSAK NOV DAN NA NOVO OBJETI …

Ne da se po svetu le sprehajaš –

če delaš tako, samo obstajaš.

Hana Špičko, 7. b

Moj dan je (bolj malo) razigran

Jutro začnem s toplim čajem,

ah, tako lepo diši …

Potem se odpravim od doma,

veter mi lica hladi.

 

Sonce mi boža lase,

svež zrak um in telo bistri …

In že vidim prijateljico,

ki v klopi poleg mene sedi.

 

V šoli sedé poslušam,

vame dolgčas drsi …

Edina stvar, ki me razveseli,

je čas, ko ura zgodovine prihiti.

 

Ko hodim domov,

poslušam svoje korake

in preštevam avte –

modre, rdeče, prav vsake.

 

Sledi domača naloga,

uf, ta presneta nadloga …

Rešim jo čim hitreje,

da ostane čas zame pozneje.

 

 

Končno pride čas počitka,

to je višek užitka.

V roko vzamem daljinec ali knjigo,

no, to je zanimivo.

 

Moj šolski dan ni prav razigran.

Ampak tako mi je všeč –

branje, televizija, sprehod …

Za mene, »komot«!

 

Marisa Špičko, 8. b

PRIPRAVE NA VURKO FEST V 7.B

12. junija 2021 bo na gradu Vurberk potekal otroški kulturno-umetniški festival Vurko fest, pripravljen in izdelan v celoti s pomočjo učencev.

Učenci OŠ Duplek in OŠ Korena se vsi pridno trudimo, da bi festival izvedli čim bolje. Izpeljali smo že 3 tehniške dneve, na katerih smo izdelovali vso potrebno okrasje in sceno. Na festivalu bodo potekala tudi razna tekmovanja, npr. izdelovanje oblek iz papirja. Odvijale se bodo tudi različne igre za otroke, možno pa bo tudi kupiti in pojesti nekaj slastne hrane. Za povrh si bomo lahko ogledali tudi gledališko predstavo o vurberškem zmaju, ki je v bistvu navdih za ta festival. Vurko (vurberški zmaj) je glavni junak v knjigi naše lokalne pisateljice, gospe Brede Mulec.

Kot sem že omenila, bo na Vurberku nastopala otroška gledališka skupina. V njej nastopam tudi jaz. Kot ena izmed glavnih igralk sem se morala naučiti kar veliko besedila in v nastop vložiti mnogo truda. To zame ni bila ovira, saj z veseljem nastopam. Ob vajah se tudi veliko družim s sošolci in sosošolci in skupaj se večkrat nasmejemo ob kakšni norčiji. Temu se pridruži tudi naša učiteljica igre, ga. Donataja Malinič Krašna, ki pokomentira naše zaplete pri vaji.

Ob takšnem delu resnično uživam in upam, da nam bo predstava uspela. Z lahkoto pa lahko tudi rečem, da bo po mojem mnenju ta festival zagotovo največji, najbolj igrivi, zabavni festival, kar jih je videla Slovenija.

Marisa, 7.b

Na Vurko fest se pripravljamo že kar nekaj časa. Večino izdelkov naredimo ob tehniških dnevih. Ko smo imeli prvi tehniški dan, smo nekateri izdelovali igre, ki se bodo odvijale na festivalu. V mojem razredu smo vsi izdelovali igre v skupinah. V moji skupini sta bili Patricija Kosec in Nuša Pečar. Skupaj smo na velikem kartonu narisale in pobarvale klovna, nato smo z olfa nožem izrezale že vnaprej narisane kroge. Ta del mi je bil najbolj težaven, saj je bil karton zelo debel, luknje pa precej velike. Za vse skupaj smo potrebovale dva tehniška dneva, a končen izdelek mi je zelo všeč in sem zadovoljna z našim delom. Nisem popolnoma prepričana, kako se bo ta igra igrala, se pa mi zdi, da bomo morali metati žogico skozi te luknje. Ker pa so luknje različnih velikosti, se mi zdi, da manjše luknje štejejo več točk, tako da če zadeneš najmanjšo luknjo, pridobiš največ točk. Me res zanima, kako se bo to vse izšlo.

Komaj čakam na 12.6.2021, ko bo potekal Vurko fest.

Kaja, 7.b

Na šoli smo izvedli tri tehnične dneve, dva aprila in enega v mesecu maju. Sodeloval sem pri izdelovanju iger. Z mojo skupino, katere vodja je bil Tai, smo izdelovali avtocesto. Končen rezultat je bil zelo dober. Na tehničnem dnevu, v četrtek, 20.5.2021, sem začel z drugo skupino izdelovati grad, ker je bila avtocesta že gotova. Pri vseh tehničnih dnevih sem se zelo zabaval. Najboljši del je bilo druženje med nami sošolci. Na koncu so vse igre izpadle zelo dobro! Upam, da bo drugo leto festival spet organiziran in da napreduje že iz tako dobrega v še boljšega. Zelo bi bil vesel, če bodo v prihodnje igre še vedno stvar, ki jih izdelujemo mi, otroci.

Patrick, 7.b

Imeli smo tri tehnične dneve, kjer smo se pripravljali za festival. Vedno smo delali različne stvari, npr. igre za Vurko fest. Ko smo končali igre, ki smo jih morali narediti, smo delali gradove po svoji domišljiji v skupinah. Ko smo mi vse to delali, so se udeleženci dramskega krožka pripravljali na predstavo, ki jo bodo zaigrali. Vsi ti tehniški dnevi so bili zabavni ter ustvarjalni. Festival bo potekal 12. 6. 2021 na gradu Vurberk. Vsi pa upamo, da se bodo vsi udeleženci zabavali, veselili ter cenili to, kar smo naredili.

Gabrijela, 7.b

Vse se je začelo v mesecu marcu, ko smo z mojo ekipo izdelovali avtocesto. Bilo je zelo zabavno. Vsa šola je ustvarjala izdelke po navodilih in delala na tem, da bi bilo vse popolno. Ker v prvem dnevu nismo dokončali, samo skoraj vso delo opravili v drugem dnevu, ki ni bil tako zabaven, saj smo bolj delali. V mesecu maju pa smo popravljali še zadnje detajle.

Se že veselim 12. 6. 2021, da bom videl vse izdelke, ki smo jih naredili na naši šoli in OŠ Korena.

Staš, 7.b

Ko smo učenci izvedeli za nekaj čisto novega in nepozabnega, Vurko fest, smo se vsi veselili, da bo to organizirala naša šola v sodelovanju z OŠ Koreno.

Vedeli smo, da bo mogoče malo naporno, a smo se kljub temu z veseljem udeležili priprav na Vurko fest. Všeč pa nam je bilo tudi to, da smo imeli toliko tehniških dni v zadnjem času. Pri likovni umetnosti smo se najprej razdelili v skupine in se dogovorili, katere igre bo izdelovala katera skupina. Učitelji so nato naročili potrebne materiale, ki smo jih potrebovali. Tudi mi smo prispevali in od doma prinesli stvari, ki so na prvi pogled izgledale neuporabne, v naslednjih tehniških dnevih pa so iz njih nastale lepe in zanimive igre.

Tudi učenci smo se zelo zabavali in se veliko nasmejali. Dobili smo priložnost, da razvijamo našo domišljijo.

Pia, 7.b

Basnopisci v 7. a in b

Maša, 7.a

ŠTORKLJA IN ŽABA

Nekega dne se je štorklja odpravila na potep, ker je bila zdolgočasena. Šla je le na kratek sprehod, da si malo pretegne svoja velika krila. Izbrala si je pot, ki jo dobro pozna. Ta pot vodi skozi hosto in mimo mlake, v kateri so velikokrat žabe. To pot pa je delno izbrala tudi zaradi tega, ker je že zelo lačna. Odletela je iz svojega gnezda na cestni svetilki ter se že po malem oblizovala. Čez nekaj časa je bila že zelo utrujena, saj ni navajena toliko leteti. Pot res ni bila dolga, je pa zato bila štorklja še toliko bolj lena. Odpočila se je v tujem gnezdu, nato pa pohitela v hosto. Čez nekaj časa je prišla v gozd, le nekaj zamahov s krili pa je bila oddaljena tudi mlaka. Že od daleč je gledala mlako ter v njej opazila žabo. Regica je še vedno brezskrbno skakala po mlaki in se lepo kopala ter uživala. Zraven je pojedla tudi nekaj muh, ki jih je uspela uloviti. Štorklja je bila vedno bližje mlaki. Poklicala je žabico, ki se je v trenutku prestrašila in se skrila v mlaki. Štorklja jo je spet poklicala ter začela loviti. Žabica pa je le zakričala, da jo lepo prosi, naj je ne poje. Štorklja je bila presenečena, saj se ji še nobena regica ni upala zoperstaviti. Žabica je začela štorkljo rotiti, naj je ne poje. Rekla je tudi, da jo doma čakajo sestrice, bratci in starši. Povedala ji je, da je zelo mlada. Štorklji so se oči zasolzile, regico je pustila na miru. Medtem, ko je štorklja odhajala, je žabica hitro odskakljala domov.

Lepa beseda lepo mesto najde.

Teja, 7. b

KOZA, BIK IN KONJ

Na neki kmetiji je nekoč živela koza. Ker je bila že stara in ni več dajala mleka, so jo spodili s kmetije.

Koza se je odpravila na pot za iskanjem sreče. Nekaj časa je hodila, ko jo je ustavil konj in jo nagovoril: »Kam pa kam, prijateljica koza? Si kmetu pobegnila, ker ti ni hrane dajal dovolj?« »Ne, kje pa. Nagnali so me s posestva, saj sem že stara in slabotna,« je potarnala nazaj koza. Konj se je odločil, da gre z njo na pot, da jo bo varoval pred vsemi ovirami in lačnimi živalmi. Tako sta konj in koza hodila, pa srečala mogočnega bika. Tudi on ju je povprašal, kam gresta in se odločil, da bo šel z njima. »Jaz sem najmočnejša žival na tem svetu. Varoval vaju bom pred tem tako rekoč nevarnim medvedom, ki si išče plen. Jaz sem zagotovo močnejši od njega,« se je pobahal bik in skupaj so odšli naprej. Hodili so in hodili ter prišli do gozda. Nedaleč pred sabo so zagledali velikega medveda. Konj je le prestrašeno pogledal in jo nato hitro pobrisal stran. Bik se je že sicer pripravljal za boj, a ko je bolj od blizu videl, kako velik je medved, jo je tudi on popihal kdo ve kam. Koza pa ni mogla narediti nič. Medveda je le z vso silo jezno pogledala. On pa si je mislil: »Kakšno strašljivo bitje je pa to? Za tem pogledom se zagotovo skriva nek premeten načrt, ki me bo pokončal.« Hitro je stekel nazaj v gozd.

Čeprav stara, slabotna koza, se je edina upala ogromnemu medvedu postaviti po robu. Sama pri sebi si je mislila: »Večkrat je pogum boljši od moči.«

Marisa, 7. b

KONJ IN OSEL

Nekega dne so se na kmetiji pogovarjale živali. Konj se je hvalil, kako lahko nosi 200 kg na hrbtu, petelin se je hvalil, da najlepše poje, krava, da da največ mleka. Edino osel je stal na robu druščine in molčal.

Čez nekaj dni je začel padati dež in padal je že dva tedna, ko se je kmet odločil, da ne more več čakati, da neha deževati. Konju je vpregel plug in začel orati, a ko si je konj zmočil grivo in umazal kopita z blatom, ni več hotel delati. Takrat je kmet vpregel osla s plugom in začel orati. Oral je pet dni, a osel se ni vdal. Takrat je kmet spoznal, da je boljše imeti vztrajno žival, ki opravi delo do konca.

Nauk: Če si rok ne umažeš nič ne pokažeš.

Edvard, 7.a

Lisica in zajec

Bil je lep sončen dan v gozdu, kjer je živelo veliko živali. Živali so bile skupaj s svojimi družinami. Hiter mali zajček je šel pa po svoje.

Med sprehodom zvita lisica sreča malega zajčka in takoj ga povpraša: » Kaj pa ti tukaj mali zajček«?.

Zajček odgovori:« Samo jedel sem », vendar zajček ne ve, da je tudi lisica lačna.

Lisica reče :«Oh, mali zajček, če bi ti vedel, kaj zdaj meni roji po glavi,« in si hkrati misli, kako bi lahko pojedla zajčka.

Zajček odgovori:« Kaj pa vam roji po glavi, gospa lisica?«

Lisica se mu zlaže in reče :«Želim si, da bi se skupaj igrala tam za drevesom daleč vstran.«

Zajček ves vesel odgovori:« Seveda! Rad bi se igral.«

Zajček in lisica se malo igrata, nato lisica vpraša zajčka :«Zajček, prideš malo sem?«

Mali zajček odgovori :«Seveda pridem, gospa lisica.«

Zvita lisica reče zajčku, da mu bo zaupala skrivnost. Zajček jo vpraša:« Kakšno skrivnost gospa lisica?« Lisica mu odgovori:« Tudi jaz sem lačna!« In še preden se je mali zajček zavedal, da bo kosilo lisice, ga je lisica pojedla.

Nikoli ne zaupaj tujcu.

Kevin, 7.a

Moje želje za šolsko leto 2020/2021

Moje ime je Marisa in sem učenka 7.b razreda osnovne šole Duplek. Že kot mlajša sem prebirale članke in občudovala dela drugih učencev. Končno sem to leto dobila možnost, da postanem novinarka pri novinarskem krožku. Sama vem, da že od nekdaj rada pišem. Moja domača mapa je polna ljubezenskih in dramatičnih zgodb. Zelo se veselim, da bom napisala še veliko zanimiv člankov, ki bodo navduševali druge generacije.

Za to šolsko leto pa si preprosto želim, da bi imela odlične ocene in v 8. razred odnesla čim več znanja. Drugače pa tudi upam, da bomo kmalu premagali ta grozljiv korana virus in, da bomo končno spet normalno zaživeli.

Marisa, 7.b