Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Tia Horvat

Atletsko tekmovanje

V četrtek, 26. 5. 2022, je na atletskem stadionu Poljane potekalo atletsko tekmovanje. Učenci smo se lahko prijavili na različne discipline, kot so met wortexa in krogle, štafetne igre, tek na 60, 300, 600 in 1000 metrov ter skok v daljino in višino.

Tekmovalci naše šole smo se ob 14.15 zbrali pred telovadnico, od koder nas je avtobus odpeljal proti Mariboru. Ko smo prispeli, smo imeli dobro uro časa da pomalicamo, se razgibamo, povadimo vsak svojo disciplino in jo sprobamo na svoji progi. Tekmovanje je trajalo štiri ure, sproti pa so podeljevali medalje. Vsak se je zelo potrudil in dal vse od sebe. Medaljo sta dosegla dva učenca, in sicer Anina Kirbiš za tek na 300 m pri mlajših deklicah ter Tomaž Pernek za tek na 1000 metrov pri starejših dečkih.

Vsi smo se odlično odrezali, nekateri so pridobili medaljo, nekaterim pa je za las pobegnila. Glavno je, da smo se zabavali in pridobili novo izkušnjo.

Okoli 20.00 smo krenili nazaj proti šoli.

Tia Horvat Zupančič, 9.b

Razmišljam o filmu

Deček v črtasti pižami je žalosten, grozen in krut film. Prikaže prijateljstvo me Shmuelom, dečkom v črtasti pižami, ki je izgubil očeta ter bogatejšemu Brunu, ki z veseljem pomaga pri iskanju.

Brunu oče, ki je nacistični oficir, prepove, da se druži s Shmuelom, saj živi v taborišču z Judi. Dečka se kljub temu, da je eden za ograjo, spoprijateljita, kar se mi zdi zelo lepo, glede na to, da Brunovi starši temu nasprotujejo.

Najkrutejši del je sledil po tem, ko se je Shmuel pritihotapil k Brunu, da bi našla njegovega očeta. Oba sta se mi zelo smilila, saj nista vedela, kaj se dogaja in v kaj se spuščata. Saj nista mogla, ko pa so jima skrivali svet, ki ga živita oba. Odpeljali so ju v plinsko celico, kjer sta umrla. V filmu je oficir izgubil sina in sicer na tak način, kot so takrat ubijali Jude. To ti da vedeti, da smo lahko srečni, da se to nam ne dogaja, čeprav mislimo, da je vse narobe in hudo. Včasih, pa tudi danes, se to nekje dogaja, so ljudje, med katerimi so bili tudi otroci, zelo trpeli. Bili so brez družin, vstran od doma, zaprti nekje, brez izbir in za po vrhu so jih še ubili.

Najbolj me je pretreslo, da sem videla, kako je človek lahko grozen in brezsrčen. Vsi ljudje smo enaki, obenem pa različni. Judje takrat niso imeli možnosti pokazati, kakšni so, da niso slabi ter kako so lahko uspešni.

Kljub temu, da film predstavlja grozote, je zelo poučen. Sporoča, da si lahko prijatelj s komerkoli in ni pomembno, katerega verstva ali rase si.

Tia H.Z., 9.b

Dravi

Mogočna si, prečudovita Drava!

Globoka in široka, ta prava!

Vsa živa, vendar brez slave,

kraljica naše si narave.

A ko pridereš nam na njive,

so tvoje misli domišljive?

“Vse nam je unič’la,

zakaj je to ušpič’la!”

Kaj ti po strugi divja,

da si tako nagajiva?

Mogočna si, prečudovita Drava!

Zakaj nisi več tako vesela,

kot je bila narava,

ko si jo prvič objela?

Neslišno in počasi tečeš,

z domačini vedno kakšno rečeš.

S tabo se neizmerno veselimo,

in te s srcem častimo.

Vse naredila si za nas,

čez tebe plula je vsa vas.

Bi rada, da te na miru pustimo?

Ali še naprej s splavi po tebi drvimo?

Vedi, da naša si že od nekdaj,

naj se ti zahvalimo še za nazaj.

Mogočna si, prečudovita Drava!

Težko mi je razmišljati o tem,

kaj se lahko zgodi potem.

Kaj, ko bom nekoč morala oditi?

Težko te bo zapustiti.

V slovo te takrat poljubim

in da se vrnila bom, ti obljubim.

Mogočna si, prečudovita Drava!

Tia H.Z., 9.b

Can you imagine how many…

People are having the best moment of their life

Soldiers are fighting

Lives are ending

Money is being wasted

Lessons are being learnend

People are lying

Writters are writing

Hearts are being broken

Lives are being stroken

Kids in not having a home

Lies are being believed

Teenagers are growing up

Stories are being told

Truth is bring spread

Medeja, 9.b

Trgatev

V petek, 24. 9. 2021, je na naši šoli potekala osma trgatev potomke najstarejše trte.

Devetošolci smo pripravili program, ki so ga učenci v živo spremljali na spletni strani šole. Ker so bile ure skrajšane, na žalost nobena ura ni odpadla. Po malici smo se z učiteljico Marino dobili v učilnici, da smo ponovili besedilo, nato pa smo se preoblekli v starinska oblačila. Dekleta smo oblekla dolga krila in predpasnike ter si spletla kite. Fantje so si nadeli modre predpasnike ter klobuk in škornje. Začeli smo s pripravo sendvičev in peciva, ki smo jih na koncu pojedli in nekaj razdelili učencem v učilnicah.

Na prireditvi so nam najprej zaigrali naši harmonikaši, Nives, Tomaž in Matej. Nato so sodelujoči učenci pripovedovali o letošnjem grozdju, ki ga ni bilo veliko. Naslednji se nam je predstavil Lan z njegovo harmoniko, za njim pa je učitelj Simon, skrbnik trte, povedal, kako in kaj je letos z njo. Učenci 3. in 4. razreda so zapeli pesmi o vinu in trti. Prejšnje leto je bil ovtar Tomaž, ki je trto varoval in pazil, da kdo ne odtrga kakšnega grozda. Novi ovtar je Kevin, ki so ga preizkusili, da bo vestno opravljal svoje delo. Za konec smo zaplesali na poskočno glasbo Nives, Tomaža in Mateja.

Trgatev se je končala v veselem vzdušju in upamo, da bo naslednje leto kaj več grozdja.

Tia H.Z., 9.b

Sodobni povodni mož

Pridne koroške dekline

polne so miline,

vse delajo, ker so koline,

Urška pa za kmetijo ni,

ker ji preveč smrdi.

Urška prefinjena je dama,

v kotu sedi,

delati se ji ne mudi,

na telefonu spoznava nove ljudi.

Fantje, delavni in močni,

pri vsem so vedno točni,

a Urška z njimi se le igra,

dokler nabolj luštnega fanta ne spozna.

Koline so končane,

živali so v klobase dane,

zdaj pa čas je za gavdo,

za ples, hrano,

Urški zdi se to bolano.

Tu čas je, da zablesti,

prefinjeno se zavrti,

ko vidi nekaj za njene oči,

ko vidi mladeniča prave višine,

prave širine, iz bogate družine.

Do njegove mize se privrti,

kozarec iz rok ji skoraj zleti,

on pa vstane in ji pomežikne

ter jo z lepimi očmi skoraj prepikne.

Mladenič z nežnim glasom spregovori,

ko na plesišču pridruži se ji,

njen ata skoraj znori,

muzika rock and roll se vrti,

množica obnemi,

ona dva pa se gledata v oči

in plešeta, kot da nikogar zraven ni.

Tako plešeta ure in ure,

čudno ju gledajo še kure,

Urška ugotovi,

da previsoke petke nosi.

Noge jo bolijo,

a mladenič je ne spusti ,

še hitreje se zavrti.

Nevarno blizu teče reka,

od nje ju loči le velika smreka,

Urška prosi ga naj odneha,

a on je ne izpusti,

po nesreči v smreko se zaleti.

Urška opazi, da mladenič ni pravi,

kar naenkrat spremeni se po postavi,

izgleda kot riba,

Urška postane zelena kot figa,

nič več ne miga,

samo obstane,

nato v vodi pristane.

Povodni mož pod vodo jo potegne,

sama se ne upira,

sprejela je usodo in potonila.

Vse, kar je ostalo,

so posneli otroci,

ta zgodba po Twitterju se nosi.

noben videl je več ni,

povodni mož se srečno smeji.

Neža, Sara in Larisa, 8.a

Pošast na naši šoli

Točno tam je bila. Videl sem jo. Bila je pošast. Verjetno mi ne verjameš. Zato pa ti bom podrobno opisal, kaj se je sploh zgodilo.

Ne verjameš v pošasti. Imam prav? Rekel bi, da imam. Vidiš jo lahko vsepovsod. Za vogalom, v oknu ter njene oči v zračniku. Ampak njene oči se svetlikajo rdeče, zato izgleda še bolj zlobna. Tako sem jo videl jaz sam. Plezala je po stropu ravno v slovenski učilnici. Bil sem res prestrašen. A je pošast takoj, ko se je učiteljica obrnila k tabli…iz-izgi-nila. Med malico sem gledal, če se bo spet pojavila. Ali ste že videli, kako se skozi odprto okno priplazi temna, iz senc narejena, rdečeoka pošast? Jaz sem. In zdaj smo pri delu v uvodu. Tekel sem iz razreda. Ni mi sledila. Takrat sem jo še cel dan videval. Ko pa sem jo videl zadnjič, sem padel na tla in se zgrudil v nezavest. Ko sem se zbudil, sem bil na bolnišnični postelji. Zdravniki so mi povedali, da sem imel pretres možganov in zato tudi privide. Oddahnil sem si. Rekli so tudi, da se še kak lahko pojavi. Ko je bila noč, so ugasnili noč v moji sobi. Takrat sem pa slišal globok glas izpod postelje reči: “Lahko noč.”

In to je bil zadnji privid. Konec. Ali pač…

Mark, 8.b

Detektivska zgodba

Pozdravljeni, sem Taja! Šla sem malo raziskovat Osnovno šolo Duplek.

Zbrala sem zelo zanimive informacije o tem, kaj so na šoli delali v mesecu februarju. V tem mesecu je potekal roditeljski sestanek za analizo prvega ocenjevalnega obdobja in predavanje o prekomerni rabi digitalnih tehnologij. Ugotovila sem tudi, da imajo spletno glasilo, ki se imenuje Koraki. Pri tem se novinarke in učiteljica Maja zelo trudijo. Na njem objavljajo pravljice, pesmi, slike,… Klara Gradišnik in Alina Lilek sta se poglobili v magični svet. Tia Horvat Zupančič in Karin Ludvik pa sta povedali, da so šli smučat na Roglo in drsat v Ledno dvorano Maribor. Lana Kos je rekla, da so snemali radijsko oddajo o Prešernu. Ko pa smo že pri Prešernu, je v Korenski dvorani potekala prireditev, na kateri so nastopali učenci šole Duplek in Korena. A ne samo to! Tudi na šoli so imeli šolski Prešernov natečaj, na katerem sta zmagali Lia Horvat Zupančič s svojo pesmijo Najlepši čas življenja in Karin Ludvik s svojo fotografijo Modra prihodnost. Alino Lilek bolj navduši angleščina, Julijo iz 4.c pa vse teme. Kot vemo, 5. februarja obeležujemo svetovni dan glasnega branja. Zato so učenci 7., 8. in 9. razreda brali mlajšim. Aja, pozabila sem še povedati, da so imeli na šoli tudi prireditev za slovenski kulturni praznik. Učiteljica Andreja Flis, je naredila tudi vabila za Vurko fest, na katerem lahko sodelujejo vsi učenci te šole.

Ko sem raziskovala, sem ugotovila, da se na njihovi šoli veliko dogaja in je zelo zanimiva šola.

Taja, 6.a

Zimski športi dan: drsanje in pohod

V sredo, 29. 1. 2020 smo učenci od 6. do 9. razreda imeli zimski športni dan. Vsak učenec si je lahko nekaj dni prej izbral, kam bo šel. Na izbiro smo imeli drsanje, plavanje in smučanje.

Tisti, ki smo si izbrali drsanje, smo se ob 7.20 zbrali pred šolo. Avtobus nas je odpeljal v Ledno dvorano Maribor. Tam smo pojedli malico in si obuli drsalke. Za drsanje smo imeli časa uro in pol. Po tem smo se odpravili na Pekarsko gorco. Vsi učenci, kot pričakovano, smo imeli veliko pripomb, zakaj ne bi šli na ta pohod. Pod do vrha je bila seveda naporna, ampak smo vsi prišli do konca. Na vrhu smo lahko kaj popili in slikali prečudovit razgled. Naredili smo tudi skupinsko sliko, kot dokaz, da smo bili tam.

Ta dan je bil zelo zabaven, saj nam je odpadel pouk, sploh pa zato, ker smo lahko športali na zabavnejši način in po svoji izbiri. Komaj že čakam na še več takšnih dni.

Tia, 7.b