Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Tia Horvat

Can you imagine how many…

People are having the best moment of their life

Soldiers are fighting

Lives are ending

Money is being wasted

Lessons are being learnend

People are lying

Writters are writing

Hearts are being broken

Lives are being stroken

Kids in not having a home

Lies are being believed

Teenagers are growing up

Stories are being told

Truth is bring spread

Medeja, 9.b

Trgatev

V petek, 24. 9. 2021, je na naši šoli potekala osma trgatev potomke najstarejše trte.

Devetošolci smo pripravili program, ki so ga učenci v živo spremljali na spletni strani šole. Ker so bile ure skrajšane, na žalost nobena ura ni odpadla. Po malici smo se z učiteljico Marino dobili v učilnici, da smo ponovili besedilo, nato pa smo se preoblekli v starinska oblačila. Dekleta smo oblekla dolga krila in predpasnike ter si spletla kite. Fantje so si nadeli modre predpasnike ter klobuk in škornje. Začeli smo s pripravo sendvičev in peciva, ki smo jih na koncu pojedli in nekaj razdelili učencem v učilnicah.

Na prireditvi so nam najprej zaigrali naši harmonikaši, Nives, Tomaž in Matej. Nato so sodelujoči učenci pripovedovali o letošnjem grozdju, ki ga ni bilo veliko. Naslednji se nam je predstavil Lan z njegovo harmoniko, za njim pa je učitelj Simon, skrbnik trte, povedal, kako in kaj je letos z njo. Učenci 3. in 4. razreda so zapeli pesmi o vinu in trti. Prejšnje leto je bil ovtar Tomaž, ki je trto varoval in pazil, da kdo ne odtrga kakšnega grozda. Novi ovtar je Kevin, ki so ga preizkusili, da bo vestno opravljal svoje delo. Za konec smo zaplesali na poskočno glasbo Nives, Tomaža in Mateja.

Trgatev se je končala v veselem vzdušju in upamo, da bo naslednje leto kaj več grozdja.

Tia H.Z., 9.b

Sodobni povodni mož

Pridne koroške dekline

polne so miline,

vse delajo, ker so koline,

Urška pa za kmetijo ni,

ker ji preveč smrdi.

Urška prefinjena je dama,

v kotu sedi,

delati se ji ne mudi,

na telefonu spoznava nove ljudi.

Fantje, delavni in močni,

pri vsem so vedno točni,

a Urška z njimi se le igra,

dokler nabolj luštnega fanta ne spozna.

Koline so končane,

živali so v klobase dane,

zdaj pa čas je za gavdo,

za ples, hrano,

Urški zdi se to bolano.

Tu čas je, da zablesti,

prefinjeno se zavrti,

ko vidi nekaj za njene oči,

ko vidi mladeniča prave višine,

prave širine, iz bogate družine.

Do njegove mize se privrti,

kozarec iz rok ji skoraj zleti,

on pa vstane in ji pomežikne

ter jo z lepimi očmi skoraj prepikne.

Mladenič z nežnim glasom spregovori,

ko na plesišču pridruži se ji,

njen ata skoraj znori,

muzika rock and roll se vrti,

množica obnemi,

ona dva pa se gledata v oči

in plešeta, kot da nikogar zraven ni.

Tako plešeta ure in ure,

čudno ju gledajo še kure,

Urška ugotovi,

da previsoke petke nosi.

Noge jo bolijo,

a mladenič je ne spusti ,

še hitreje se zavrti.

Nevarno blizu teče reka,

od nje ju loči le velika smreka,

Urška prosi ga naj odneha,

a on je ne izpusti,

po nesreči v smreko se zaleti.

Urška opazi, da mladenič ni pravi,

kar naenkrat spremeni se po postavi,

izgleda kot riba,

Urška postane zelena kot figa,

nič več ne miga,

samo obstane,

nato v vodi pristane.

Povodni mož pod vodo jo potegne,

sama se ne upira,

sprejela je usodo in potonila.

Vse, kar je ostalo,

so posneli otroci,

ta zgodba po Twitterju se nosi.

noben videl je več ni,

povodni mož se srečno smeji.

Neža, Sara in Larisa, 8.a

Pošast na naši šoli

Točno tam je bila. Videl sem jo. Bila je pošast. Verjetno mi ne verjameš. Zato pa ti bom podrobno opisal, kaj se je sploh zgodilo.

Ne verjameš v pošasti. Imam prav? Rekel bi, da imam. Vidiš jo lahko vsepovsod. Za vogalom, v oknu ter njene oči v zračniku. Ampak njene oči se svetlikajo rdeče, zato izgleda še bolj zlobna. Tako sem jo videl jaz sam. Plezala je po stropu ravno v slovenski učilnici. Bil sem res prestrašen. A je pošast takoj, ko se je učiteljica obrnila k tabli…iz-izgi-nila. Med malico sem gledal, če se bo spet pojavila. Ali ste že videli, kako se skozi odprto okno priplazi temna, iz senc narejena, rdečeoka pošast? Jaz sem. In zdaj smo pri delu v uvodu. Tekel sem iz razreda. Ni mi sledila. Takrat sem jo še cel dan videval. Ko pa sem jo videl zadnjič, sem padel na tla in se zgrudil v nezavest. Ko sem se zbudil, sem bil na bolnišnični postelji. Zdravniki so mi povedali, da sem imel pretres možganov in zato tudi privide. Oddahnil sem si. Rekli so tudi, da se še kak lahko pojavi. Ko je bila noč, so ugasnili noč v moji sobi. Takrat sem pa slišal globok glas izpod postelje reči: “Lahko noč.”

In to je bil zadnji privid. Konec. Ali pač…

Mark, 8.b

Detektivska zgodba

Pozdravljeni, sem Taja! Šla sem malo raziskovat Osnovno šolo Duplek.

Zbrala sem zelo zanimive informacije o tem, kaj so na šoli delali v mesecu februarju. V tem mesecu je potekal roditeljski sestanek za analizo prvega ocenjevalnega obdobja in predavanje o prekomerni rabi digitalnih tehnologij. Ugotovila sem tudi, da imajo spletno glasilo, ki se imenuje Koraki. Pri tem se novinarke in učiteljica Maja zelo trudijo. Na njem objavljajo pravljice, pesmi, slike,… Klara Gradišnik in Alina Lilek sta se poglobili v magični svet. Tia Horvat Zupančič in Karin Ludvik pa sta povedali, da so šli smučat na Roglo in drsat v Ledno dvorano Maribor. Lana Kos je rekla, da so snemali radijsko oddajo o Prešernu. Ko pa smo že pri Prešernu, je v Korenski dvorani potekala prireditev, na kateri so nastopali učenci šole Duplek in Korena. A ne samo to! Tudi na šoli so imeli šolski Prešernov natečaj, na katerem sta zmagali Lia Horvat Zupančič s svojo pesmijo Najlepši čas življenja in Karin Ludvik s svojo fotografijo Modra prihodnost. Alino Lilek bolj navduši angleščina, Julijo iz 4.c pa vse teme. Kot vemo, 5. februarja obeležujemo svetovni dan glasnega branja. Zato so učenci 7., 8. in 9. razreda brali mlajšim. Aja, pozabila sem še povedati, da so imeli na šoli tudi prireditev za slovenski kulturni praznik. Učiteljica Andreja Flis, je naredila tudi vabila za Vurko fest, na katerem lahko sodelujejo vsi učenci te šole.

Ko sem raziskovala, sem ugotovila, da se na njihovi šoli veliko dogaja in je zelo zanimiva šola.

Taja, 6.a

Zimski športi dan: drsanje in pohod

V sredo, 29. 1. 2020 smo učenci od 6. do 9. razreda imeli zimski športni dan. Vsak učenec si je lahko nekaj dni prej izbral, kam bo šel. Na izbiro smo imeli drsanje, plavanje in smučanje.

Tisti, ki smo si izbrali drsanje, smo se ob 7.20 zbrali pred šolo. Avtobus nas je odpeljal v Ledno dvorano Maribor. Tam smo pojedli malico in si obuli drsalke. Za drsanje smo imeli časa uro in pol. Po tem smo se odpravili na Pekarsko gorco. Vsi učenci, kot pričakovano, smo imeli veliko pripomb, zakaj ne bi šli na ta pohod. Pod do vrha je bila seveda naporna, ampak smo vsi prišli do konca. Na vrhu smo lahko kaj popili in slikali prečudovit razgled. Naredili smo tudi skupinsko sliko, kot dokaz, da smo bili tam.

Ta dan je bil zelo zabaven, saj nam je odpadel pouk, sploh pa zato, ker smo lahko športali na zabavnejši način in po svoji izbiri. Komaj že čakam na še več takšnih dni.

Tia, 7.b

Je že tukaj 2020!

Pa se je končalo leto 2019 in s tem so končani lepi spomini, ki smo jih doživeli skozi leto. Tudi sama sem zelo uživala in nekaj teh dobrih trenutkov bi delila z vami.

Zelo vesela in ponosna sem bila na sebe, ko sem bila izbrana za nagradno ekskurzijo v šestem razredu in izlet v Strasbourg. Dobila sem tudi novo kolo in novi računalnik. Vedno sem se zabavala s prijatelji in družino, prav tako pa sem vesela za vse svoje dobre ocene, ki sem jih dobila in da sem uspešno končala šesti razred ter začela sedmi razred z boljšo energijo.

V tem letu si želim še več takšnih trenutkov, še več uspeha in seveda, da boste uživali ob branju mojih prispevkov. Tudi vam bi zaželela enako, da boste leto 2020 končali še z lepšimi trenutki, kot ste končali leto 2019. Pa da se boste čim prej navadili napisati pravo leto. 😉

Tia, 7.b

Tradicionalni slovenski zajtrk

Dne 15. 11. 2019 smo učenci od šestega do devetega razreda imeli naravoslovni dan.

Ob prihodu v šolo smo se vsi zbrali v jedilnici. Gospod ravnatelj Đano Novak in gospod župan Mitja Horvat sta imela svoj govor. Kasneje sta nam Domen in Aleš zaigrana na harmoniko, Ajda pa nam je zaželela dober tek. Za zajtrk smo jedli med, maslo, kruh, mleko in jabolka. Ko smo se najedli, je vsak razred sledil svojemu urniku. Vsako uro smo zamenjali učilnico, v katerih smo igrali različne igre. Pri nekaterih igrah je bilo možno osvojiti nagrade. Pri tomboli je zmagovalec dobil karto za pustolovski park Vurberk, pri kvizu pa je zmagovalna skupina dobila mandarine in frutabelo.

Na koncu je vsak učenec na listek zapisal nekaj lepega, poučnega in kaj mu je bilo všeč na tem družabnem dnevu. Listke smo zalepili na plakat, ki visi pri oglasni deski zraven matematične učilnice, če bi si kdo rad prebral.

Vsak se je ta dan po svoje zabaval. Nekateri kot zmagovalci pri igrah, drugi pa kot tisti, ki so izgubljali.

Tia, 7.b

Na kariernem sejmu

Osmošolci in devetošolci OŠ Duplek so obiskali karierni sejem. Povprašali smo jih, katera informacija, ki so jo dobili, jim je najbolj koristila. Zbrali smo nekaj odgovorov:

-Da se veterinarski tehnik več druži z živalmi, kot veterinar.

-Da še je več poklicev,ki sploh nisem vedel za njih.

-Da bi šel na gimnazijo Ptuj v športni razred, saj imam rad šport in treniram na Ptuju.

-Kakšen uspeh moram imeti, če hočem iti na določeno šolo.

-Kakšen uspeh moram imeti, da bom sprejeta na določeno šolo, koliko je prostih mest in če je šola težka.

-Zelo mi je koristila informacija o izdelovanju oblek iz papirja, ker se mi je zdelo zanimivo in tudi pri likovni bomo to delali. Obleke se naredijo tako: najprej pobarvajo papir, ki ga nato zalepijo na blago in izrežejo ter oblikujejo.

– Najbolj mi je koristila informacija, da moram na Umetniški gimnaziji opraviti težke sprejemne izpite.

Vprašali smo jih tudi, kaj jim je bilo na dogodku najbolj všeč:

-To, da sem srečal veliko prijateljev in se družil ter da sem izvedel veliko informacij.

-Da si lahko dobil kakšne nagrade in se nekaj časa postavil v vlogo določenega poklica.

-Da so ti lahko naredili frizuro in tudi to, da so nas pogostili.

-Da so bili prijazni in znali odgovoriti na vprašanja.

-Najbolj všeč mi je bilo, da smo sami hodili okoli in smo si lahko izbrali vsak svojo šolo.

-Da smo lahko pri nekaterih stojnicah kaj poskusili ali pa kaj dobili.

-Všeč mi je bilo,da si si lahko pogledal vse poklice in jih vprašal, kar te zanima.

-Da so bili vsi zelo prijazni, pripravljeni pomagati, svetovati, odgovarjati na vprašanja,… Lahko smo tudi delali poskuse in s tem pridobili nove  izkušnje.

-Ko je biotehniška šola imela živali, trgovska pa je imela risanje tatujev. Vse šole so imele poleg programa dodatne stvari, ki so še bolj popestrile program.

Tia in Karin, 7.b