V četrtek, 1.10.2020, smo nekateri učenci imeli priložnost videti novo športno dvorano, saj smo s pevskim zborom snemali dele videospota za novo dupleško himno. Himna in video sta bila prvič javno videna ter slišana na otvoritvi nove športne dvorane.

Ob pol desetih smo se vsi pevci zbrali pred vhodom v dvorano. Ko smo vstopili, se je prav vsakemu izmed nas videlo navdušenje na obrazu. Posedli smo se na tribune in učitelj nam je dal nekaj navodil. Kasneje smo se vsi učenci postavili za tremi vrati ter počakali, da se snemalca pripravita, na to pa smo na učiteljev znak vsi stekli v dvorano. To smo posneli in ponovili še dvakrat.

Kasneje smo se vsi učenci postavili na tribune, zapeli refren dupleške himne in se pretvarjali, da navijamo na tekmi. Petje refrena smo sicer posneli že v torek, 29.9.2020, ampak brez kamere, torej samo zvok.

Ko smo s tem končali, smo se še vsi obuli in oblekli, saj smo posneli tudi prizor, kako tečemo zraven telovadnice. Za konec pa se je cel pevski zbor slikal zunaj, zraven telovadnice. Nato smo vsi odšli nazaj v učilnice in k pouku.

Na otvoritvi dvorane si je večina že pogledala himno in bili so navdušeni. Zaradi epidemiološke situacije je otvoritev sicer potekala s številnimi omejitvami, a zato ni bila nič manj zanima.

Veliko pozitivnih komentarjev je prišlo na himno, od mladih in tudi starejših. Tudi jaz sem himno že videla in moram reči, da sem se ob koncu zraven že smejala.

Kaja, 8.b

V petek, 28. 2. 2020, sem se s Plesno šolo Samba odpravila na zimske priprave. Priprave so trajale tri dni in so bile v Rogaški Slatini.

V petek zjutraj sem se s prijateljico Sofijo odpravila. Vsi skupaj smo se dobili pred recepcijo hotela Grand hotel Rogaška. Že pred pripravami smo se morali dogovoriti s kom bomo skupaj v sobi, ker so bile sobe za dva. Jaz sem bila skupaj v sobi s Špelo. Ko smo vsi dobili kartice smo odšli v sobe in se pripravit na trening. V dvorani kjer smo imeli trening smo se morali dobiti ob pol devetih. Ko smo vsi prišli smo začeli. Čez eno uro je prišla gostja in to je bila Ana Vodišek, ki je ena izmed najboljših plesalk v Sloveniji. Ona nas je imela tri treninge. Med prvim in drugima dvema smo imeli pavzo in kosilo. Po vseh treningih smo imeli večerjo in zvečer prosto in smo se lahko šli kopat v bazen, ki je bil v hotelu ali pa vadit v dvorano. Midve z Mineo sva šle vadit koreografije v dvorano, ampak sva lahko bile samo pol ure.

Naslednji dan je bilo enako, ampak nas ni imela Ana, ampak drugi naši trenerji, ki tudi trenirajo pri Sambi. Od drugega dneva mi je bila najboljša koreografija od Vanese Majeič in Mojce Šauperl. Po večerji smo imeli do pol devetih prosto in nato igre v dvorani. Morali smo se razdeliti v 6 skupin. Imeli smo različne izzive, ki so jih sestavili in vodili člani. Jaz sem bila v skupini z Špelo, Elo, Ano, Tajdo, Saro in Hano. Super smo se razumele in smo se boljše spoznale. Izzivi so bili: zaplesat koreografijo, ki je bila napisana z besedami, metanje žogice v kozarec z vodo, pantomima in rešit križanko. Bili smo peti od šestih. Zmagovalna skupina je dobila lizike. Igre so trajale približno do desetih. Nato smo imeli prosto. Jaz in Špela sva šle do tistih s katerimi sva bile v skupini. Okoli enajstih sva šle v sobo in se pripravili na spanje.

V nedeljo, bil je zadnji dan, smo po zajtrku imeli zadnja dva treninga. Ta zadnja koreografija, ki je bila spet od Vanese, mi je najboljše šla. Po treningih smo imeli kosilo in prosto do 14:45, ko smo imeli zadnji trening, pri katerem smo samo ponavljali koreografije, ki smo se jih naučili na pripravah. Okoli pol štirih so prišli starši po nas.

To so bile za mene komaj druge priprave, ampak so bile najboljše. Komaj čakam, da bo poletje, ko bodo poletne priprave.

Lara, 9.a

V četrtek, 13. 2. 2020, smo učenci 9. razredov organizirali že 4. šolski disko, ki smo ga poimenovali po prazniku zaljubljencev. Čeprav je bilo valentinovo komaj naslednji dan, se je v zraku že čutila ljubezen in prijateljski duh.

Ob 17.00 smo odprli vrata diska in zabava se je pričela. Plesali smo na različne pesmi, tako narodno zabavne, popularne kot tudi na pesmi slovenskih in tujih avtorjev. Torej za vsakega se je nekaj našlo.

Z nami je makareno, račke, kavbojsko polko, vlakec in mnoge druge zabavne skupinske plese plesalo kar 80 učencev ter 5 učiteljev. Organizirali pa smo tudi zelo zanimivo in smeha polno tekmovanje v parih in limba dance. Zmagovalce pa smo nagradili s slastno čokolado.

Da je bil disko še bolj sladek, pa smo spekli tudi ogromno valentinovih mafinov in ostalih sladkih pregreh, ki so poskrbele za nepozabno popoldne v krogu prijateljev. Disko smo zaključili s pesmijo Za prijatelje ter se veseli in zadovoljni, da nam je uspel še en šolski disko, odpravili proti domu.

Karolina, 9.b

V petek, 7. 2. 2020, se je na večer pred slovenskim kulturnim praznikom, Prešernovim dnevom, tudi v naši občini, natančneje v Korenski kulturni dvorani, odvijala kulturna prireditev.
Na njej smo sodelovali učenci tako OŠ Duplek, kot tudi OŠ Korena.
Proslava se je začela ob 18ih popoldne. Na njej pa smo učenci peli, igrali na glasbila in deklamirali različne pesmi ter povezovali program. Na oder je prišla tudi Primičeva Julija, ki je skupaj s fantom iz sodobnosti iskala svojega izgubljenega Prešerna. Pri iskanju pa so jima pomagali pevski zbori obeh osnovnih šol, kitarist Jan, baletka Neža, Alina in Sara z svojo deklamacijo, Žan z igranjem na violino, Jan s svojo klavirsko točko, Taja in Lia z deklamacijama o življenju in ljubezni ter Alina s svojim pevskim talentom. Julija pa je prešerna končno našla v gledališki igri, v kateri smo zraven življenjepisa našega največjega pesnika, spoznali tudi njegove pesmi.

Proslava je povedala vse, tudi to, da smo v občini Duplek res polni najrazličnejših talentov in da nas le sodelovanje med seboj lahko popelje do cilja. Čeprav smo bili iz dveh različnih šol in se med seboj nismo poznali tako dobro, smo združili moči in se res zelo potrudili. Dokaz za to je bila še ena zanimiva in dogajanja polna prireditev.

Karolina, 9.b

V petek, 7.2.2020, smo na naši šoli proslavili kulturni dan, ki smo ga obeležili s kratko proslavo in tudi ogledom filma Kickbokserka v Mariboxu.

Ko smo prispeli v šolo, smo se najprej po razredih pogovorili o filmu, ki smo si ga kasneje ogledali ter nato tudi pogledali trailer. Malo po 8. uri se je začela proslava z našo himno, nato pa je sledil program, ki sta ga vodili Tia in Klara iz 9. razreda. Sledili so nastopi, predstavili so se nam Tim, Lia in Ajda z deklamacijo Zdravljice, Jan nam je zaigral na kitaro, Teja, Nuša in Špela so deklamirale svoji avtorski pesmi Umetnost in Kavarna, Ema iz 8.b pa je zaplesala na koreografijo Vanese Majerič.

Vsi nastopajoči so nastopili brez generalke, saj je točka glasbenega projekta odpadla zaradi veliko bolnih učencev, tako da so vskočili zadnji trenutek in si zaslužili še posebno velik aplavz. Med nastopajočimi sta bila tudi Kevin in Edvard s pesmima Daneta Zajca, pa tudi Staša z avtorsko pesmijo Počitnice gospoda konja, Žan z violino, Alina z pesmijo Kdo še verjame in Kaja in Tia iz 7. razreda s hudomušno pesmijo o svojem razredu.

Kmalu zatem je sledila razglasitev nagrajencev na šolskem Prešernovem natečaju. Na tem natečaju smo lahko napisali pesmi v slovenskem ali angleškem jeziku, na izbiro pa smo imeli tudi, da smo lahko poslali fotografijo. Naši izdelki so morali izražati mladostne norčije, dogodivščine, težave ali zanimive trenutke iz našega življenja. Po mnenju učiteljev smo se izredno potrudili in odločitev za njih ni bila lahka. Letos sta nagrado dobili Karin Ludvik iz 7.b za fotografijo Modra prihodnost in Lia Horvat Zupančič iz 9.a za pesem Najlepši čas življenja.

Nato smo odšli z avtobusi do Mariboxa, kjer smo si ogledali film Kickbokserka. Zgodba govori o Bo, ki je vročekrvna dvanajstletnica. Ker se starša ločujeta, se z mamo in bratom Danijem preseli v predmestje Amsterdama. Soseda Joy jo seznani s kickbokserskim klubom v soseski. Bo je za novi šport nadarjena in kmalu bi lahko nastopila na nizozemskem prvenstvu. Toda ločitev staršev jo zelo teži in njene skrbi postavljajo na kocko nastop na prvenstvu. Bo se mora naučiti, kako obvladati svoja čustva in obenem sprejeti dejstvo, da ne more imeti nadzora nad vsem.

Kulturni dan se je zaključil okoli 12. ure in smo lahko izstopali po postajah.

Tia, 9.a

5. februar. Svetovni dan glasnega branja. Zakaj? Družba LitWorld je leta 2010 ustanovila Svetovni dan branja na glas kot priložnost, da ljudje po vsem svetu proslavijo veselje do branja na glas in se zavzemajo za opismenjevanje kot temeljno človekovo pravico, ki pripada vsem.

Tudi učenci naše šole smo letos obeležili ta dan. Jezik je vendarle darilo, ki ga moramo negovati in ohranjati. Posebej pa je lepo, če lahko z njegovo pomočjo delimo zgodbe. Učenci 9.a razreda smo deljenje zgodb povezali z medgeneracijskim druženjem. Tako smo namesto ure slovenščine izvedli ‘bralne urice’. Vsak učenec si je že pred uro pripravil svojo slikanico. Nato smo tretjo šolsko uro odšli v tretji razred, kjer si je vsak devetošolec izbral svojega poslušalca-tretješolca. Zgodbe smo nato v parih prebrali in se o njih pogovorili.

Osebno se mi je to zdela odlična ideja in odličen način za praznovanje tega bralno obarvanega dne.

Ajda Rojko, 9.a