KAKO DOŽIVLJAM DANAŠNJI ČAS

V današnjem času je veliko manj revščine kot včasih. Vseeno pa jo
še kje najdemo. Prav tako so se v starih časih več družili, danes pa so
večinoma vsi na telefonih. Nasilje pa se še marsikje najde.
Danes nekateri ljudje razmišljajo samo še o tem, kaj slabega bodo
rekli in naredili drugim. Pred leti so se otroci igrali zunaj, saj niso imeli
doma kaj za delati. Bili so lačni in so bili zelo veseli, če jim je kdo
ponudil hrano. Danes večinoma ni več tega, a če vidiš koga, ki je zelo
lačen, se ne smej, to ne bo nič pomagalo.

Nasilje pa je v šolah pogosto. Ljudje se manj razumejo in več kregajo. Lakota je bila včasih zelo pogosta, še posebej v nekaterih obdobjih (npr. suša, poplave).
Danes greš v trgovino in kupiš kaj želiš, včasih pa ni bilo dosti stvari,
revnejši ljudje si sploh niso mogli privoščiti stvari, ki so bolj drage.
Zato moramo biti prijazni drug do drugega in se spoštovati. Če bi se
vsi spoštovali in se poskusili razumeti, na svetu ne bi bilo toliko
sovraštva in nasilja. Tudi vojn. Vsi bi se lepše počutili v prijaznem
svetu.

Na svetu ni vse pravično razdeljeno in če želimo pomagati,
moramo pomagati zdaj. V našem razredu se vsak dan vsaj 1x skregajo
in včasih stepejo. Ob tem je meni grozno, večina pa se smeji in navija,
kot da so na tekmi in je na koncu vseeno, če se komu kaj zgodi.
Zato je bolje, da če se tudi s kom ne razumemo, se poskušamo
razumeti, pa če še to ne gre, ga pustimo pri miru. Z besedami lahko
tudi užalimo ljudi, zato moramo paziti, kaj rečemo. Torej, če želimo
živeti v normalnem svetu, poskusimo biti prijazni in živeti s srcem.


Eva Tepeh, 6. b

Učiteljica za en dan

V petek pred zimskimi počitnicami sva s sošolko pripravili predstavitev o slovenskem pisatelju, esejistu, dramatiku in pesniku Ivanu Cankarju. V vlogi učiteljice sva nastopili kar tri šolske ure, saj sva jo predstavljali vsem trem skupinam, v katere smo razdeljeni pri pouku slovenščine. Povedala bom, kako sva se na te ure posebej pripravili in kakšni so bili občutki.

Z družino smo kakšen teden pred tem odšli tudi v spominsko oz. rojstno hišo Ivana Cankarja na Vrhniki. Tam sem izvedela ogromno podatkov in zanimivosti, ki sva jih kasneje vključili v govorni nastop. Poleg tega pa sem si tako dosti lažje predstavljala, kako skromno je živel Cankar in zakaj je to tolikokrat upodobil v svojih delih.

Nato sva s Tajo pripravili besedilo in kasneje še PowerPoint predstavitev, v katero sva poleg njegovega življenja in dela vključili tudi fotografije iz spominske hiše. Na dan predstavitve pa sem prinesla zraven tudi nekaj njegovih del, da bi sošolci vse bolje razumeli. Tudi sama sem prebrala kakšno njegovo črtico in nekaj pesmi, ter ugotovila, da je njegova dela težje razumeti. Ima pa zanimive pesmi v pesniški zbirki Erotika.

Celo raziskovanje se mi je zdelo zelo zanimivo in zabavno. Res sem uživala v tem. Všeč mi je bilo, da sem v spominski hiši izvedela še veliko drugih podatkov, ki jih na internetu verjetno ne bi. To je tudi kar pripomoglo k govornem nastopu. Uživala sem tudi, ko sva Cankarja predstavljali sošolcem, saj me to delo veseli. Želim si tudi postati učiteljica, morda celo učiteljica slovenščine. S tem projektom sem se v tem tudi malo preizkusila in videla, da me poučevanje res veseli. Z veseljem bi takšne ure še kdaj ponovila.

Zara Pušnik, 9.a

Pesmi na Bralnem maratonu

SPLOŠNA RESNICA

Splošno je res, da se rada pogovarjam …

In se ne tako težko predstavljam.

Rada sem v družbi …

In še posebej rada se z njo veselim.

Čas, ko se pogovarjam z ljudmi, hitro beži.

To me včasih skrbi …

Ampak se vseeno, ko je konec, razidemo,

in vsak na svojo stran odidemo.

Potem ko greš stran,

pa vendarle veš,

da je tvoja dobra volja zaman.

Saj veš, da te samo

eden od teh ne bo obrekoval

in se ti on edini

za hrbtom ne bo smejal.

Vedno nam vsi govorijo,

naj se z vsemi razumemo

in se za njih trudimo …

Ampak kaj ko veš,

da so ljudje lahko preveč nesramni

in za tvoja čustva – “prenemarni”.

Hana Špičko, 8. b

DOBRO NAM(A) JE SKUPAJ

Lepo nam je,

ko s prijatelji jahamo valove.

Počasi, počasi se staramo,

ko skupaj lovimo vetrove.

Prijetno mi je,

ko se spomnim,

da tudi njega imam

in svojih trenutkov z njim

nikoli nikomur ne dam.

Dobro mi je vselej,

ko sem v njegovi družbi –

ljubezen je vedno lepa,

če seveda ni slepa.

Mi bo tudi lepo,

če bova vsak dan,

vse leto v isti službi?

Ana Šohar Lorenčič, 9. a, OŠ Duplek

INFORMATIVNI DAN

V petek, 17.2., in soboto, 18.2., smo učenci 9 razredov imeli informativna dneva. Vsak se je odpravil na željeno šolo in jo tako bolje spoznal.

Sama sem se v petek odpravila na Prvo gimnazijo Maribor. Prišla sem malo prej in že pred gimnazijo me je pričakala Zara. Ker je sam ravnatelj šole njen oče, je zelo dobro poznala šolo, tako da mi jo je že pred začetkom informativnih razkazala. Ob 8.55 sva se skupaj odpravili ven, da sva lahko odšli do njihove telovadnice na predstavitev, kjer sva srečali tudi kar nekaj drugih sošolcev in sošolk. Že ob 9. uri se je začela predstavitev, pri kateri je najprej zaigral šolski bend, sledil je ravnateljev govor in krajša predstavitev vseh treh programov. Po tem smo pa imeli čas, da smo prosto hodili po šoli, si jo ogledovali in bolje spoznavali. Čas je minil zelo hitro. Pred odhodom domov je mene in moje prijatelje ravnatelj povabil še v njegovo pisarno na sok, kjer smo lahko tudi kaj vprašali in se nato počasi odpravili domov. Naslednji dan pa sem se s svojo sestro ter mami odpravila še na 2. gimnazijo Maribor. Dejavnosti so potekale enako, tako da je najprej sledila predstavitev šole, ki je vključevala veliko nastopov, ravnateljev govor, intervju s športnikom,… Nato pa smo se odpravile po šoli, si ogledale »English theater« in učilnice gimnazije.

Informativni so se mi zdeli zanimivi. Tako sem spoznala dve šoli, med katerima se sama nisem mogla odločiti.

Taja Horvat Zupančič, 9.a

Bralni izzivi v 6. razredu

Čarobni piškotki

Nekoč je živel navaden pek. Pek ni bil reven in ne bogat. Imel je družino. Ženo, hčero, sina in psa. Pek si je želel samo slave.

Nekega dne, ko je pek mesil testo za piškote je k njemu prišla vila Kremka. Vprašala ga je kaj si želi. Rekel ji je, da nekaj s čimer bi zaslovel. Rekla je naj zapre okna in vrata nato še oči. Ko je pek to naredil, je Kremka vrgla nekaj v skledo z maso za piškote in izginila. Ko je pek odprl oči vile ni bilo več. Začutil ni nič drugega, kot to kar vsak dan. Nadaljeval je s piškoti. Ko jih je spekel je šel v posteljo počivat, saj je imel naporen dan. Naslednji dan si bili piškoti že okrašeni in vsi so tekali po pekarni. Kaj so delali se sprašujete? Piškoti so pekli praznična peciva, kruh, potice,…Takrat, ko so piškoti najbolj noreli, je vstopil novinar s prižgano kamero, ki je snemala v živo. Kmalu se je pekarna napolnila z ljudmi in novinar je odšel. Ljudje so si zaželeli živih piškotov in ostalih dobrot, ki so jih izdelovali čarobni piškoti. Pek je rekel, da proda samo dobrote, čarobnih piškotov pa ne. S temi piškoti je pek postal slaven. V pekarni je bil kotiček, kjer si si lahko ogledoval delo čarobnih piškotov in zraven užival v dobrotah, ki so jih naredili.

Tako je pek postal slaven. Z družino, kamor sedaj spadajo tudi čarobni piškoti, je živel slavno do konca svojih dni. Piškotki še vedno živijo, če jih seveda še niso pojedli. 😊

Eva Cesar, 6. a

DRAVI

Preljuba, moja Drava!

Prekrasna si in ti si tista taprava!

S tabo se vendar neizmerno veselimo,

In po tvojih strugah hitimo.

Preljuba, moja Drava!

Počasi tečeš,

In nikoli nič ne rečeš.

Vedno tiha in vesela,

Že odkar te je narava prvič objela!

Vselej ljudi k sebi vabiš

In se nikoli ne ustaviš.

Oh, ti preljuba moja Drava!
Res te cenim,

In vedno te bom!

Hvala, ker si.

Taja, 9. a

Dravi

Laskaj si, Drava naša mlada,

kolikokrat te je kdo pohvalil?

Ti srce rodoljubno razveselil?

Vemo, da laskanje bi slišala rada,

zato laskaj zdaj si sama, Drava naša mlada!

Sava, Soča, Kolpa, Krka,

a v naših krajih tečeš ti,

hčer naših veličastnih voda,

precej okrnjena v mislih vseh ljudi.

Čemu vsemu si bila priča,

ko poslušala petje si ptiča?

Si grozote opazila,

v njih od turobe se utopila?

Tudi zate bilo je težko,

zato laskaj zdaj si sama, Drava naša mlada!

Varuješ nas,

nas v srcih nosiš,

zato laskaj zdaj si sama, Drava naša mlada!

V modrih globočinah,

v nejasnih, nevarnih, nemirnih tokovih,

obdana v zelenih ravninah,

rotiš nas za toplino,

rotiš zdaj svojo domovino!

Čeprav v tokih tvoje struge,

se naša kri je izgubila,

to ni bila tvoja krivda,

da srca v žalosti so se stopila,

zato laskaj zdaj si sama, Drava naša mlada!

A jaz bom vedno tukaj,

ob tebi stala,

te ljubila,

naš rod k tebi pripeljala.

Zato takrat laskala si ne boš več sama,

Drava naš mlada!

Ob tebi bomo stali in tvojim lepotam odo spisali,

Drava naša čudovita!

Teja Pivec, 9.b

Dravi

Ti naša si, prelepa Drava,

ki skozi Duplek mirno plavaš,

ki skozi leta splave prenašaš.

Ti naša si, prelepa Drava,

ki iz Italije izviraš,

izviraš iz Toblacha.

Ti naša si prelepa Drava,

ki struge svoje ob Alpah viješ si,

ne uniči nas, saj prihodek prinašaš ti.

Rib ogromno imaš

in z veseljem nam jih daš.

Ti naša si, prelepa Drava,

ki naredila te je narava,

spiti te ne more niti krava,

ob tebi še vedno raste trava.

Ti naša si, prelepa Drava,

s Podravja poznamo te vsi,

ni možnosti, da pozabili te bi,

saj le ti umetnikom muza si.

Kaja Staroverški, 9.b

                                    Dravi

                                   Krasna si, bistra hči ravnine,

                                   ko nam razkrivaš svoje prvine.

                                  Rada se čez tebe peljem

                                  a kaj ko moke na tebi ne meljem.

                                  Ali boš za vedno tekla?

                                  Še boš z domačini kakšno rekla?

                                  Od vedno si bila zanimiva

                                  a še bolj očarljiva.

                                  Krasna si, bistra hči ravnine.

                                  Dvigni se, poplavi!

                                  Vso zlobo našega Dupleka odpravi.

                                   A obstaja še kakšna reka?

                                   Če ja, kam se potem izteka?

                                   Krasna si, bistra hči ravnine.

                                   Ko sem te prvič videla sem se mislila

                                   vau, kakšna milina 

                                   vendar sem sedaj opazila,

                                   da je tukaj tudi bolečina.

                                   Krasna si, bistra hči ravnine.

                                   Res je, da si se sama vzgojila

                                   pa tudi sama si se prerojila.

                                   Začela si kot dama zdrava,

                                   le kaj se ti je zgodilo naša Drava?

                                   Poglej se naša Drava sedaj

                                   si si  mislila, da boš takšna kdaj?

                                 Nikoli nisi bila za svojo dobroto nagrajena

                                 lahko pa si zaradi tega počaščena.

                                 Si dom veliko živalim,

                                 ki te imajo še raje

                                 in, ki sovražijo vse človeške zmaje.

                                Vate so posegli veliko

                                vendar si obdržala to enako sliko.

                                Krasna si, bistra hči ravnine!

                                Veliko ljudem si bila delo,

                                sedaj si sama ostala in se z svojimi strahovi spopadla.

                                Rada gledam ti v valove rjave,

                                rjave te rečne daljave.

                                Zakaj bi opazovala dolgo Savo,

                                če pa imam na očeh prelepo Dravo.

                                Večkrat so te hoteli zastrupiti

                                vendar si njihove ideje uspela utopiti.

                                Ko sem žalostna se spomnim nate Drava,

                                Drava ki se ni predala

                                ampak je svoje struge skupaj obdržala.

                                Ne vem zakaj sem mislila da si se tukaj rodila,

                                vendar vem, da si svoje lepote samo tu skrila.

                                Če bi lahko ponovni izbrala,

                                bi spet k nam zbežala?

                                Lepa si kot sončni vzhod!

                                Ob tebi bi naredili prečudovit sprevod.

                                Krasna si, bistra hči ravnine.

                                Ne zavedaš se svojega pomena.

                                Ljudje so ti samo zavistni,

                                ker so od tebe odvisni.

                                Koliko nesrečam si bila priča?

                               Od vedno si bila naša kraljica.

                               Nobena ti ne sega do kolen.

                               Veliko družin si napojila

                              vendar si jih sedaj zaradi zlobe utopila.

                              Splavarji so ti od nekdaj hvaležni,

                              ker so zaradi tvojih strug postali trpežni.

                              Krasna si, bistra hči ravnine.

                             Marsikdo bi rekel, da si sebična

                             ali pa, da si nedostopna kraljična.

                             Tvoja lepota me ni nikoli strašila,

                            temveč je vse moje dvome stopila.

                            Pazi! Poskušali te bodo zajeziti

                           ali pa za njihovo nesrečo okriviti.

                           Tukaj si že od starega veka,

                           vendar še zdaj vesela deklica ob tebi teka.

                           Zato mi v slovo povej Drava,

                           Drava, ki je zmeraj ta prava.

                           Si si kdaj želela biti Sava

                          ali Kolpa ali….

                           Pozabi, tukaj je preveč besed,

                           ki bi opisale tvoj izgled.

                          Rada ti to odo pišem,

                          ker precej slabše rišem.

                         Ampak res za konec moja Drava

                         povej mi, da nisi otožna,

                         da si še vedno prožna.

                         Samo tako bo moje srce še naprej živahno

                        brez misli, da si se spremenila v reko odpadno.

                        Od nekdaj te že spoštujem,

                       ker te iz srca občudujem.

                       Sedaj še zadnjič naša Drava ti zaupam to skrivnost, da

                       krasna si bistra hči planine,

                       ko nam razkrivaš svoje prvine.

Ana Šohar Lorenčič, 9.a

DRAVI
Prelepa vsemogočna Drava,
a ti sploh veš kaj vse bi zate dala?
Kraljica naših si voda
na tebi vse se lesketa
Prelepa vsemogočna Drava
zakaj te voda je izdala?
Čez velike kraje tečeš,
a nikoli nič ne rečeš!
Ko prideš do nas se razjeziš
in vodo svojo iz sebe razkropiš
Poplave tu,poplave tam,
polja pod vodo so že ves dan
Splavarji se te ne bojijo
s splavi po tebi že drvijo
Labodi elegantno po vodi drsijo
po svoji ljubi Dravi
od sreče se jim oči iskrijo
Veliko mi pomeniš Drava
kljub nezgodam upam,da
taka boš ostala.

Eva Rap, 9.b

Tehnišni dan 7. razredov

Tehniški dan je potekal 14.11.2022, v ponedeljek.

Zjutraj ob 7:30, smo se vsi učenci 7. razredov, zbrali v matičnih učilnicah. V učilnicah smo se z učiteljico pogovarjali kaj bi radi postali, ko odrastemo. Ob 8.20 pa nas je v večnamenskem prostoru že čakala malica. Po malici smo se obuli in toplo oblekli ter odšli na dvonadstropni avtobus, ki nas je odpeljal proti Tehnični srednji šoli in gimnaziji. Ko smo prišli tja, so nas lepo sprejeli in nam razkazali šolo. V ˝glavnih˝ učilnicah smo imeli tudi majhne delavnice. Spoznali smo tudi 6pack Čukurja, ki nas je spoznal z najbolj nadarjeno črkopisko na šoli. Okoli 11:00 so nas v knjižnici postregli tudi z okusno malico. Šola je res lepo urejena in učitelji so prijazni, saj je urnik popolnoma prilagojen športnikom. S poukom večinoma začnejo ob 8.20 in končajo okoli 14:00. Dan se je zelo hitro zaključil, saj so nam pripravili zelo prijeten program pa tudi delavnice so bile zanimive. Pred srednjo šolo smo počakali avtobus, ki nas je odpeljal do naše šole. Nekateri so izstopali po postajah, drugi pa smo odšli na šolsko kosilo.

Žana in Viva

Rime v 4.a

Lisica

Lisica ki ji je bilo ime Tatica,

bila je v gozdu,

kjer je našla je igro tigro. 

prišla je mama, ki izgleda kot lama.

Gal Korošec Marajh , 4. a

Lisičina noč

Lisica zvita tica

skozi gozd sprehaja se.

Na mostu sreča mačko,

za njo zapodi se.

Igrata se kot nori,

preplešeta ves gozd.

Ko pride notri mama,

ji reče noč je tu.

Neža Usar Raičevič, 4.a

Tatica Mica

Mica tatica je res prava lisica,

šla je v gozd in srečala gos in kost,

nato pa pa zgubila nos.

Doma ima igro Tigro,

njena mama je salama.

Lia Kraner, 4.a

LISICA IN TIGRI

Če kdaj srečaš lisico,

ki ima na glavi tančnico,

si hitro omisli igre,

v kateri vsi lovijo tigre.

Dokler ne pokliče nas mama,

je v hiši vedno galama.

Zara Arnejčič, 4.a

LISICA IN JEREBICA

Jerebica ne bodi preveč pogumna ptica,

saj dobila te bo zvita lisica.

Ona je kraljica bližnjega gozda,

kjer stoji hiša družine  Rozga.

To jerebica, ni več igra, 

to je že res velika briga.

Lahko pa pride tudi mama

in prežene lisico kakor dama.

Brin Arnejčič, 4.a

Lisica zvita tatica

Gozdna lisica je prava tatica,

rada goljufa in se s tem igra.

Izgleda kot njena mama

in je že prava mala dama.

Lukas Tement, 4.a

Lisica in lama

Lisica samica v gozdu živi,

sanja o grozdju, pa ga ne dobi.

Ker ve, da iz tega gozda ne bo grozda,

je tudi ptica kot slaščica, zato jo lovi.

Naša lama je dama,

ki je velikokrat sama.

Za prijatelja ima tigra,

in skrivalnice so njuna najljubša igra.

Liam Kaučič, 4.a

LISICA TATICA

Lisica lepotica, ki je tatica gre po grozd v gozd.

Tam vidi medveda, mu hlače pogleda.

Opazi velik grozd in pobegne čez most.

Medved opazi, da grozda več ni,

pokliče si tigra, ki zanima igra.

Tiger teče za lisico, ki ne spozna se na pravico,

ker je mama ni naučila, da stvari bi lahko bi delila.

Lisičja mama pa ni taka dama,

da pomembne stvari bi svoje otroke naučila

 Jaka Drozg, 4.a

 LISICA TATICA

LISICA TATICA JE PRAVA ZLATICA,

KER JI JE IME MICA.

LAMA DRNJAMA, KER JE SAMA.

OD MRZLOTE JE GROZDU  OBRANA,

KER RASTE TAM SALAMA.

IN JE MICA SREČALA PTICO,

KI IMA KOSTI NA LICU.

MICA JE VIDELA SALAMO

IN JI SLEDILA V HOST OZIROMA GOZD .

V HOSTU JE NAŠLA PSICO KRALJICO,

KI JE IMELA TIGRA, KI IGRA IGRO.

KO JE PRIŠLA MAMA,

JE BILA LAČNA KO SALAMA

IN JE NARISALA PICO KOT LISICO MICO.

Izza Konrad, 4.a

Rime

Lisica hodi čez most v gozd.

Tam  igrata se tigra s salamo kot lama s kramo.

Ptica je lepotica, a ukrade jo tatica! 

In na koncu ptičja mama ostane sama.🎓

Ajda Tepeh, 4.a

ČISTA RESNICA

Lisica tatica v gozdu leži kot lepotica.

Če lisica tatica vlovi svoj plen,

se počuti kot lisica lastnica.

Zelen gozd je do mesta most.

Igra je nora zabava za tigra.

Skrbna mama je kot kraljica drama.

Moja mama je dama, ki nikoli ni bolana.

Mia Baćić Benko, 4.a

LISICA JE DOBRA SKICA

Lisica je dobra skica,

skozi gozd sprehaja se.

Preko mosta zagleda dva tigrčka,

ki se lepo igrata na travniku.

Potem vidi mamo,

zgleda kot lama.

Živa Pomperger, 4.a

LISICA

Lisica je v gozdu tatica,

ker je našla kost.

Mama Mica ima rada pico,

a je prava dama.

Igra tigra se ne more igrati ne ptica ne lama.

Sofia Hanc, 4.a

S šolskimi Koraki v nov dan…