Lepo je b’lo

Še kar ne morem verjeti, da smo tukaj kjer smo.  Uspelo nam je priti do konca 9. razreda.

Skozi vsa leta so bile so solze sreče in žalosti, nerazložljive situacije, smešne prigode, tekme kdo bo prvi na kosilu in kateri razred bo imel višjo povprečje ocen. Na koncu smo vedno bili srečni, pa tudi če ni bilo po naše. Med drugim smo s sošolci doživeli marsikaj v teh devetih letih. Bili smo en razred, se razdelili na pol, zamenjali nekatere učitelje … vendar smo v vsem, v vsaki stvari, vedno našli nekaj dobrega. Kot sta povedala tudi razrednika, so nas imeli vsi radi, vedno smo bili za stvar ter se dopolnjevali. To je ena izmed tistih stvari, ki jih bom najbolj pogrešala – našo povezanost.

Prav tako je to moj zadnji članek za Korake. S tem, da sem se v 6. razredu vpisala v novinarski krožek, sem na pisanje začela gledati drugače. Ugotovila sem, da je to tisto, kar želim delati oziroma se ukvarjati. Seveda, mi brez učiteljice Maje ne bi uspelo toliko razviti tega veselja, za kar sem ji še posebej hvaležna.

Če bi lahko šla še enkrat na začetek in ponovila vse bi. Kaj naj rečem,lepo je bl’o.

Lia, 9.a

Kako je biti devetičar?

Sklepam, da marsikoga zanima, kako je biti najstarejši razred na šoli. Velikokrat kdo vpraša, ali je deveti razred težak in če se je treba učiti veliko, kako je z valeto in vpisi naprej. Na podobna vprašanja bom danes tudi odgovorila.

Za začetek naj vam povem, da 9. razred ni nič kaj drugačen od ostalih. Tako kot v 7. in 8. se moraš truditi z učenjem, saj se zaključene ocene štejejo za vpise na srednjo šolo. V sedmem razredu jih lahko zbereš 55, v osmem 65 in v devetem 55 – te točke dobiš s seštevanjem zaključnih ocen.  Učenja ni kaj veliko, niti kaj manj, kot ste navajeni v nižjih razredih, vendar, če želiš lepe ocene, se boš moral potruditi. Srednjo šolo si izbereš na podlagi tvojih ciljev, ki jih želiš doseči in tega, kaj želiš v življenju početi. Morda še do vpisov, ki so marca, ne boš prepričan, če si to res želiš, vendar vedi, da si lahko še vedno premisliš (se prepišeš na drugo šolo).

Učitelji postanejo dosti bolj razumevajoči, razen če pri njihovi uri veliko manjkaš. Imaš tudi privilegije, katerim mlajši ne morejo nasprotovati, npr. sedenje v zadnji vrsti avtobusa ter prehitevanje dolge vrste pri kosilu, če te le nihče ne zasači.

Moj najljubši del tega razreda je seveda valeta in pa organiziranje plesov – diskov. To ti vzame zajeten kup časa, vendar si po celotni organizaciji navdušen nad samim izidom vsega. Čeprav nam valeta zaradi virusa odpade, smo priprave začeli že januarja. Nihče se nikoli ni strinjal z vsem oziroma vsak je imel svoje ideje in tako smo se vsakih nekaj tednov skregali ter ugotovili, da so ideje skupaj še boljše. Izbrati si je treba temo in program, ki ne bo spraznil staršem denarnic. Tukaj pridejo na vrsto razna zbiranja denarja oziroma sredstev, ki bi jih potrebovali. Če ne drugega, s tem zmanjšate stroške za majice ali pa zaključni izlet.

Ko bo šolskega leta konec, si boste želeli vse še enkrat ponoviti. Morda se vam zdaj zdi to zelo daleč, ampak mine 2-krat hitreje, kot misliš, da bo trajalo.

Lia,9.a

ŽIVLJENJE (sonet z odmevom)

Na svetu prav nič ni neskončno…..Končno
Vse iz rok nam odleti…..Leti
Čas pomen svoj izgubi…..Zgubi
Sčasoma ne moremo več stati pokončno…..Končno

Veliko skrivnosti življenskih spoznamo…..Poznamo
Nekatere se zdijo neresnične…..Resnične
Druge resnice nepravične…..Pravične
A preteklost težko preigramo…..Igramo

A na koncu res zmaga nepravičnost?…..Pravičnost
Svet navajen odevanja je v neresnico…..Resnico
Življenje velikokrat postreže s krivico…..Krivico
Včasih kljub vsemu zmaga dvoličnost…..Ličnost

A kljub temu, da v srcu včasih vlada nemir…..Mir
Zapomni si… ljubezen je vedno sreče izvir…..Vir

Ajda, 9.a

Intervju z Mojco Šauperl

Mojca Šauperl je ena izmed najboljših plesalk pri Plesni šoli Samba. Tudi uči začetnike na Ptuju in v Mariboru. Mene je imela pri začetnikih en mesec, preden sem šla med mladince. Tekmuje z duetom z Dono Golob, s člansko formacijo in malo skupino na državnem prvenstvu.

1. Zakaj si se odločila za ples?
Ko sem bila mala, sem se ukvarjala z različnimi športi. Sem jahala, hodila na mažoretke,…. Polno vsega je bilo. Potem so na osnovno šolo prišli s plesnimi delavnicami in sem tudi to poiskusila in me je zelo navdušilo in so me prepričali takoj. Vem, da ko sem bila mala, sem vedno rada plesala v svoji sobi in ko sem tudi gledala razne filme in videe so mi bili plesalci vedno ful vau.

2. Kako dolgo že plešeš?
Aktivno plešem že 4 leta, prej sem že hodila k plesnem krožku, ampak jaz tega ne štejem k treningu.

3. Kaj te je pritegnilo k plesu?
To, kako se počutim, ko plešem in je to ena ura, ko se zelo zabavam in se imam fajn in mi ni muka. Mislim, da me je to najbolj prepričalo. Ta užitek.

4. A že od nekdaj plešeš pri Sambi?
Ne. Prej sem na osnovni šoli. Potem pa sem eno leto plesala pri Plesni Dimenziji. Potem nekaj časa nisem, potem pa sem pri Sambi.

5. Kaj te najbolj veseli pri plesu?
Veselijo me treningi, da se družimo, ker sem skozi ples spoznala veliko ljudi, svoje najboljše prijatelje. Ta čas, ki ga preživim me veseli.

6. Katere zvrsti plešeš?
Hip Hop. Plešemo še jazz funk, house,…

7. Si si kdaj predstavljala, da boš dosegla takšne dosežke?
Ne, ko sem prišla na Sambo ni bilo to nikoli tako dobro. Jaz sem vedela, da rada plešem in se hočem imeti fajn. Nisem pa nikoli razmišljala, da bo ta pot vodila, kjer sem zdaj z dosežki.

8. A si sodelovala na kakšnem državnem prvenstvom in kakšne dosežke?
Ja. Največji dosežek je bilo 6. mesto v finalu na pokalnem turnirju v duetu z Dono Golob in v članski formaciji na državnem prvenstvu 7. mesto.

9. Kaj ti pomenijo tekmovanja?
Prvo kot prvo greš ven iz okoliša. Ko pa prideš na tekmovanje, vidiš plesalce iz vse Slovenije. Na tekmah vidiš kake nove smernice v plesu, kaj je letos popularno. Pa tudi je tekmovanje ena velika potrditev za tebe, kje si in kakšni si tvoji napredki. Primerjaš se lahko z drugimi.

10. Kaj si o tvojem plesu mislijo tvoji prijatelji?
Jaz sem si vedno mislila, da ples ni tak kul, zaradi okolja od koder jaz prihajam, hip hop ni tako razvit. Tak kot je na primer v Mariboru, še bolj v Ljubljani. Zaradi tega sem to v družbi prijateljev za sebe držala. Zadnje čase pa videvam, da so me ti prijatelji iz osnovne šole spremljali in dobivam veliko pozitivnih sporočil za nazaj. Zadnje čase se stvari zelo spreminjajo. Svet gre naprej.

11. Si že imela kakšne poškodbe?
Ne nekih velikih, kot so zlomi. Sem pa si že par mišic nategnila, kar zelo. Kot na primer lani na poletnih pripravah, ko en mesec potem nisem mogla nič.

12. Si že imela trenutke, ko si želela odnehati s plesom?
Seveda smo že vsi imeli neka obdobja, ko so bila zelo težka in je bilo veliko stresa, veliko se je dogajalo in si imel polno glavo vsega, ampak nikoli pa nisem razmišljala, da bi pa nehala. Tak smo vedno preživeli tista obdobja in sem šla s pozitivno glavo dalje.

13. Se ti zdi, da s plesom težko postaneš prepoznaven?
Ja. Zaradi tega, ker je plesni svet razširjen dandanes. Da je lahko plesalec vsak. Najprej je v tem problem. Drugi problem pa je, da danes ogromno kvalitetnih plesalcev in je zato težko prit potem na vrh. Torej tja, kjer je, kar se tiče kvalitete, zelo visoko.

14. A si že doživela kakšen dogodek pri plesu, ki se ti je vtisnil v spomin?

Definitivno ne bom pozabila mojega prvega nastopa na državnem prvenstvu. To je bila formacija, v kateri nas je bilo tudi bolj malo. Ampak to nima veze. Ker me je bilo zelo strah. To je bil kar moment. Ampak sem bila zelo ponosna na sebe, ker sem kar uspešno doživela.

15. A imaš kakšen značilen gib?
Ne, nimam.

16. Kako poteka tvoj dan, ko imaš trening?
Temu bi lahko rekli vsak dan. Jaz sem iz Svete Ane, to je od Maribora oddaljeno 30 kilometrov. Tako, da potrebujem zjutraj kakšnih 45 minut, da pridem v Maribor. Včasih sem hodila z avtobusom. Dopoldan sem v šoli. Itak si moram že doma pripraviti vse stvari. Vzeti milijon stvari za šolo, za treninge. Hodim po svetu k,ot da se selim. Grem v šolo, sem dopoldan v šoli, vmes je kosilo, popoldan pa so treningi in pridem domov zvečer. In to je v bistvu vsak dan. Nikoli nisem doma pred osmo. Razen v soboto, ko ni šole, je pa trening.

17. Katere šole si obiskovala oziroma še obiskuješ?
Osnovno šolo Sveta Ana, potem sem hodila na Prvo gimnazijo v Maribor, splošni program. Gimnazija pa ples je bilo kar za usklajevati, ampak se vse da. Zdaj pa hodim na faks, na Fakulteto za naravoslovje in matematiko in študiram izobraževalno matematiko in biologijo.

18. Kako usklajuješ šolo s plesom?
Definitivno si moraš nameniti neki čas v dnevu, da si uskladiš, kdaj boš sploh kaj počel in kako boš počel. Usklajevanje je pač prioriteta, saj drugače ne moreš ničesar in pri tem pride veliko žrtvovanja. Ni neke kavice na faksu, po predavanjih s sošolci, zato ker moram iti na trening ali pa se moram domov učit, ker potem ne bom več imela časa, ker bom potem imela treninge. Moraš se odločiti za stvari, ki jih boš počel.

19. Imaš dovolj prostega časa?
Prostega časa nimam. (Smeh). Moj prosti čas je nedelja. Ko imam prosti čas, pa rada preživim čas z družino, ker se čez teden malo vidimo, ker smo vsi od doma. Tako da  se čez vikend trudimo biti čimveč skupaj. Doma imamo konje in tudi jaham.

20. A imaš kakšnega idola?
Ja. Dona Golob. (Smeh). Moja zvezda je vedno bila in vedno bo Beyonce. Plesno pa mi je idol Parris Goebel definitivno in pa Jalen Foocks. Oni dve pa sta pomembni se mi zdi.

21. Še želiš kaj sporočiti plesalcem in bralcem našega glasila Koraki?
Če te neka stvar veseli, vztrajaj, upaj si. Probaj, mogoče ti prvič ne bo uspelo, ampak enkrat ti bo zagotovo uspelo. Samo vztrajati je treba in se res ukvarjati s tem, kar te veseli. Ker če se ukvarjaš s čim, kar ti ni fajn, ne moreš sanjati o tem, da boš nekaj dosegel, ker ne delaš s srcem.

Hvala Mojci, Doni in Vanesi za njihov čas po utrujajočem  treningu, saj se je bilo zanimivo pogovarjati z vami. Želim Vam veliko uspeha pri plesu in v šoli.

Lara, 9.a

JUTRO (sonet z odmevom)

Vsako jutro si sam svoj gospodar, dar
v glavi ti zvone, ne
zgledaš pa kot en lubadar, dar.

Ko je zjutraj mrzlo, zlo
veš da je zima, ma
in ni kot prava rima, ma
in hitiš naglo, lo.

Vsako jutro si kot vrane lačne, ne
za zajtrk si privoščiš limonado, do
in kasneje še orado, do
v mestu pa srečaš gospodične, ne.

Kako dan začeti brez smradu?, du
Kako ga nadaljevati brez gradu?, du.

Lara, 9.a

RAJE (sonet z odmevom)

Od nekdaj sem ljubljena, ena
z bližnjimi obdana, dana
svetu neznana, znana
nikakor zgubljena. gubljena

Življenje uganka je, je
v zanko te zveže, veže
srce ti razreže, reže
da, zlomljeno je. je

Ne znam še ljubiti, biti
raje vase se skrijem. krijem
Raje vase se ovijem, vijem
kakor okrog to govoriti. iti

Kako vse to preživeti? živeti
Kako se ne v to zanko ujeti? ti

Lia, 9.a

Pesniki v 6.a: Šola med epidemijo

Koronavirus med nami živi,
zato v šoli nikogar ni.

Doma vsi delam zagnano,
računalnike prinesli smo na plano.

Šola med epidemijo obraz si praska,
tišči jo ta neumna maska.

Zelo pogreša otroke,
komaj že čaka, da jih stisne v roke.
Pogreša ta direndaj,
pa čeprav ne ve zakaj.

Zdaj prva triada v šolo hodi poskakujoče,
šola se od sreče joče.
Od devetega razreda se poslovi
in jim srečo zaželi.

Ko mi vse ocene bomo dobili,
končno lahko se bom sprostili.
Zdaj pa doma debelimo se,
ter čakamo počitnice.

Vsi predmeti po internetu izvajajo se,
a šola naj malo počiva še.

Staša
***************************************
Šola med epidemijo spi, leži,
in še prdne lahko v javnosti.
Medtem pa mi garamo
in se nikdar ne vdamo.

Oči nam slepijo,
ker v računalnik strmijo,
zraven še možgani norijo,
saj veliko se učijo.

Na koncu dneva se nam vsem že meša,
kriva je ta korona, ki se v čisto vse vmeša.

Zato že komaj čakamo,
da se s prijatelji dobimo
in v počitnice odhitimo.

Mateja
***************************************
Zdaj ta novi virus razhaja
nihče več ne raja,
ker jim ta virus nagaja.

Vsakemu kdaj wc papirja zmanjka,
saj to je koronina zanka.

Zdaj vse šole sedijo doma za mizo,
delajo nalogo in jedo pico ali potico.

In ko spraševanja preko Zooma so,
vsem aplikacije ne delajo,
ampak če delujejo, mi samo gledamo
in nič delamo.

Neja
***************************************
Šola med epidemijo malo čudna je.
Otroci se zbudijo, najejo, računalnike prižgejo,
Takšna pač šola na daljavo je.

Cel dan na telefonu, od jutra do večera.
Oči se spočijejo, kadar ni več dela.
Pišejo in rišejo učenci na daljavo,
Zdaj vsi vedo, da Word je za uporabo.

Nič več neopravljenih nalog,
Starši vidijo zdaj celo šolsko pot.
PowerPoint in Friv sta zastarela,
Word in Zoom imata preveč dela.

Takšna pač šola na daljavo je,
Upajmo, da čim hitreje znebimo se je!

Lara
***************************************
Ko zjutraj se zbudim,
k računalniku prihitim.
Takoj ga vklopim
ter se napodim k brskalniku.

Ko končno najdem spletno učilnico,
takoj spravim se na delo
ter iz omare vzamem peresnico.

Najprej vedno začnem s slovenščino,
na koncu pa končam z angleščino.

To vse se vsak dan ponovi,
dokler se ne vrnemo v šolo vsi.

Maša
***************************************
Zjutraj zbuja me budilka,
včasih tudi od sestre šminka.
Ko se ji ne oglašam na klice,
mi namaže jo na lice.

Nato pa hitro zobe umiti,
v šolo mi ni treba iti.
Pa počasi kruh in pašteta,
sestrica že po hiši teka.

Nato prižgem internet,
pogledam kaj je za »naret«.
Kaj dobil sem za nalogo?
Zunaj me že sestra čaka z žogo!

Ko naredim vse naloge,
so že nestrpne moje noge.
Kam le dnevi tak hitijo,
To je šola med epidemijo.

Rafael
***************************************
Šola zdaj se boji,
da še nje ta virus ne dobi.

Rada bi odšla drugam,
pa ne ve kam.

Razredi zdaj veseli so,
da jih učitelji razkužujejo.

Šola zdaj že kriči,
kam so vsi odšli.

Rada bi se veselila,
pa je ta epidemija kriva.

Čeprav se šola zdaj lahko sprosti,
jo za vse učence skrbi.

Nazaj vse si že želi,
že v vrtec odhiti.

Tam nikogar ni,
že zajoka za tri.

Rada bi le vse nazaj,
tudi tisti direndaj.

Zdaj izvedela je,
da prvi, drugi in tretji razred v šoli je.

To zanjo je največje darilo,
rada bi, da je vse spet živo.

Tudi deveti razred se priključuje,
šola od veselja poskakuje.

Šola rada nas ima,
pa učitelje tudi, seveda!

Nikolina
***************************************
Šola med epidemijo
z vsemi razredi in hodniki počiva.
Je žalostna in tiha
in nič več ni igriva.

Učence in učitelje
pogreša zelo.
Veseli se dne,
ko ponovno se snidejo.

Saj šola, kjer učencev ni,
prava šola ni!

Ian
***************************************