Jesenska izmenjava oblačil

V četrtek, 23.11.2023, je v večnamenskem prostoru naše šole potekala izmenjava oblačil.

Ko sem prišla v šolsko jedilnico, je bilo na mizah zelo malo razvrščenih oblačil. Učiteljici Marjetki smo pomagali prinesti še ostala oblačila v jedilnico in jih skupaj razvrstili. Pol ure kasneje je prišlo veliko ostalih otrok in ljudi. Izbrali smo si oblačila, ki so nam bila všeč . Oblačila smo si lahko šli tudi probat na stranišče. Jaz in moja prijateljica sva si domov odnesli celo vrečo oblačil.

Naslednjič poskusite tudi vi…

Mia, 7. c

Tehnični dan

V sredo, 8. 11. 2023, smo imeli 6. in 7. razredi tehnični dan. Na njem smo izdelovali izdelke za Božičkovo vas.

Šesti razredi so iz različnih risbic izrezovali kroge za božične krogle. Učenci sedmih razredov, ki obiskujemo likovno snovanje, smo barvali lesene izdelke za Božičkovo vas. Ostali sedmošolci pa so izdelovali božične maske, npr. različne brade, lase, brke, kravate, očala… Vsak učenec je izdelal več različnih izdelkov. Te maske se bodo uporabile za fotografiranje na božičnem bazarju. To bo 14. 12. 2023 ob Športni dvorani Duplek.

Na božičnem bazarju bomo sedmošolci, ki obiskujemo likovno snovanje, priredili delavnico, kjer si bodo lahko vsi otroci izdelali svojo masko.

Vljudno vabljeni.

Nina, 7.a

21. Mali Simpozij

V torek, 10. 10, je v Pokrajinskem muzeju Maribor potek že 21. Mali Simpozij z naslovom Športna društva. Učenke 8.c razreda Ema Ljubič, Alisa Lendero in Elena Žugman so predstavljale referat z naslovom Nogomet v našem kraju. Sonila Gashi, Lana Plazar in Eva Pišek, pa smo predstavljale referat z naslovom Judo klub Duplek skozi zgodovino.

Ob 9.50 smo se dobile pred pokrajinskim muzejem Maribor s svojima mentoricama Marjetko Bezjak in Nušo Vtič Čuček. Nato smo odšle v muzej do glavnega prostora, kjer smo odložile stvari in se šle preobleč. Ema, Alisa in Elena so se oblekle v drese NK Duplek, saj so predstavljane nogomet v našem kraju. Sonila, Lana in jaz pa smo se oblekle v kimona, saj smo predstavljale Judo klub Duplek.

Nato so se ob 10.00 začele predstavitve. Bilo je 12 predstavitev, tako smo lahko poslušale še odlične referate učencev iz drugih šol. Me smo na vrsto prišle komaj devete in desete. Po končanih predstavitvah je sledila pogostitev.  Učiteljici sta dobili tudi priznanja, ter pohvale za nas, ki jih bomo dobile ob koncu šolskega leta.

Ob tem smo zelo uživale in se naučile veliko novega še o drugih športnih društvih v okolici Maribora.

Eva Pišek, 8.c

Ste že imeli noro vprašanje?

Mislim, da smo že vsi imeli kakšno nenavadno vprašanje in na OŠ Duplek je tudi tako, sedaj vam bom na kratko povedala, kaj se je dogajalo.

Pred kratkim je bil teden otroka in učitelji na naši šoli so tako kot vsako leto pripravili manjšo aktivnost za učence. Letos so bila nora vprašanja, učenci smo na vratih razredov lahko videli velike bele liste, na katere smo lahko napisali najbolj nora vprašanja, ki se jih otroška domišljija lahko spomni, ampak niso napisali samo vprašanj, kar hitro so učitelji vprašanja oštevilčili in učenci so dajali odgovore na njih.

Torej si se že imel noro vprašanje? Kaj pa še bolj nor odgovor?

Larisa Geršak 8.b

Kulturni dan

V četrtek, 5.10., smo se zbrali v šoli. Ob 7.45 smo odšli brat mlajšim učencem. Ob 8.15 smo se vrnili v razrede, da smo se pogovorili, kako se obnašati v kinu. Ob 9.00 smo odšli v kino. Ko smo odšli v kino, smo si ogledali film. Film je govoril o življenju otrok, ki je izgubilo družino. Živeli so v domu z nunami. Ponoči so se odtihotapili iz doma, da so lahko igrali nogomet. Ko so nune to ugotovile, so jih hotele osrečiti, zato so naredili nogometno ekipo in igrali. Skoraj so izgubili dom. Takrat se je končalo.

V šolo smo se vrnili ob 12.40, takrat smo pojedli kosilo in se vrnili domov.

Pia, 7.c

Radovednost v rimah

V ponedeljek, 2. oktobra, sem se že tretje leto odpravila na Bralni maraton. Letos se je odvijal že 21. Bralni maraton za obeležitev začetka sezone Prežihove bralne značke. Skupaj s šolsko knjižničarko in prijateljico Evo iz sedmega razreda smo se že hitro zjutraj odpravile na Trg svobode v Maribor.

Vsako leto se trudim, da so moje pesmi seriozne in estetske, ne glede na temo, ki nam je podana. Letos se zato nisem preveč presenečala, ko sem bila po vseh treh letih spet zadnja nastopajoča. Naša tema je bila Radovednost. Voditeljica Urša si me je v teh letih že zapomnila in se seveda malo pošalila s tem, da sem spet zadnja. Zaradi mojih triletnih izkušenj sem podala tudi prispevek za radio Maribor in z Evo sva jim recitirali najini avtorski pesmi. Pred nastopanjem nikoli nimam treme, ampak ko je pred tabo veliko drugih mladih nadobudnih pesnikov, si že malo na trnih, kdaj boš prišel na vrsto. Ker sem zelo zgovorna, na oder nisem samo prišla in recitirala pesmi. Z mojo dobro voljo sem z veseljem odgovarjala na vprašanja Urše in ko mi je svetovala, da bi morala moje avtorske pesmi začeti objavljati, se je to kar prileglo mojim ušesom. Zelo me je ganilo, da ljudje v meni vidijo potencial za poeta. Očarljivo, ja, da nisem bila edina, ki se ji poezija in literatura zdi zelo pomembna. Sama pravim: »Pesmi so zato, da se poiščeš v njihovih očarljivih rimah in da nam odprejo druga vrata našega vidika v svet.« Bilo mi je kar v čast, ko sem slišala njene besede.

Jaz pa seveda nisem preprosta oseba in sem mojemu nastopu morala dodati še piko na i. Ko sem se predstavila, sem hotela, da si me res zapomnijo. Da bi prišla do svojega cilja, sem jih zato opomnila, da če si me že ne bodo zapomnili po mojih pesmih in vrstnem redu nastopa, naj si me vsaj po tem, da sem zdaj že drugo leto tu s črno čepico na glavi. Njihov smeh je bil glasba za moja ušesa. Vedno je prikupno videti, da te ljudje poslušajo in jim je prijetno v tvoji družbi.

Besedo nam je namenila tudi predsednica Prežihove bralne značke v Mariboru in z nami spregovorila nekaj spodbudnih besed.

Po krasno opravljenih nastopih sva se z Evo še malo sprehajali po Mariboru, potem pa naju je knjižničarka peljala na sladoled. Ob sladoledu smo še poklepetale o nekaj zanimivih temah, a je počasi bil že čas, da se odpravimo nazaj proti šoli.

Bralni maratoni so vsako leto zelo zanimivi in čisto vsako leto se zgodi nekaj novega. Ni mi vseeno, da je to bil moj zadnji, saj bi lahko z veseljem v mojem telesu šla na njih vsako leto. Boli pa me, da ni veliko starejših pesnikov. Po mojih domnevah je starejše vedno bolj sram izražati svoja čustva in mišljenja.

Hana, 9.b

Bralni maraton 2023

V ponedeljek, 2. 10., smo se s Hano in gospo knjižnjičarko odpravile na bralni maraton. Zjutraj sva se z Hano že ob 8.20 odpravili na zajtrk. Takoj po tem smo se z avtom zapeljale do Maribora. Od parkirišča smo peš odšle do trga, kjer se je čez 10 minut začela prireditev.

Pred pravim začetkom je sledil majhen govor, potem pa so otroci prebrali svoje pesmi ali pesmi drugih avtorjev. Jaz sem bila na vrsti 3. Vsako pesem so posebej pohvalili. Ko si prebral, si si lahko izbral knjigo. Na koncu, zadnja, pa je bila končno Hana ( že tretjič). Po nastopu smo se s Hano in knjižnjičarko odpravile na sladoled.

To je bil tako dober dan, da ga niti ne morem opisati. S Hano sva postali tudi dobri prijateljici. Hvala knjižnjičarki za ta dan.

Eva Tepeh, 7.a

Razburljivo risanje grafitov

Vse skupaj se je začelo v sredo, 27.9, ko smo se po športnem dnevu zbrali pred šolo.

Zunaj smo vse zaščitili, preden smo šli belit steno. Ko smo pobelili steno, smo odšli domov. Naslednje srečanje je bilo zelo nenavadno, saj je bilo v NEDELJO, 1.10., ob 9. uri zjutraj. Vsi smo dali svoje odeje na tla, da smo se pomenili o tem, kam bo katera slika prišla na steno. Potem smo začeli barvati in risati. Okrog 11. ure smo imeli malico, ki jo je delil gospod ravnatelj. Po malici smo skupaj naročili KREMKOTA. Njami!!!! Skupaj z nami se je odpravil gospod ravnatelj in z nami narisal ŽARNICO. Ko smo že končali, smo dobili SLADOLED. Vsi skupaj smo pojedli sladoled in se odpravili domov. Naslednje srečanje pa je bilo 5.10. po kulturnem dnevu. Takrat nas je bilo zelo malo, zato tudi bolj mirno kot v nedeljo. Tokrat nismo imeli svojih skic, ampak je učiteljica Andreja skopirala slike in smo si samo izbrali, katero smo želeli. Zaključili smo ob 16.00.

Meni je risanje grafitov zelo všeč, saj se izražaš s svojimi čustvi in se še bolj povežeš z drugimi.

Mia, 7.c

Zakaj 7. razrede bolijo kosti?

V sredo, 27.9.2023, smo imeli 7. razredi športni dan ali bolje rečeno, dan bolečin. Res ni bilo to, kar smo pričakovali.

Dan se je začel naravnost odlično. Vsi smo čakali na kavčih in nismo vedeli, kaj naj naredimo in kam naj gremo. Aktivnosti so bile aerobika, rokomet in orientacijski tek.

Orientacijski tek je bil v večini zelo zabaven, saj smo iskali točke v okolici šole in tekmovali. Na začetku smo dobili zemljevid okolice šole in papirček, na katerega smo mogli odtisniti žig. Na naključnih mestih so viseli trikotniki oranžne barve in nase so imeli obešene žige. Te si moral natisniti na tvoj listek, ki ti ga je dal gospod na začetku. Potrebno je bilo dosti tekanja in veliko solz, a na koncu je vsem uspelo.

A rokomet je dobil srca vseh sedmošolcev. Na začetku smo vadili mete in potem smo ciljali na gol (naj golman počiva v miru). Potem so nas razdelili v dve skupini- fante in punce. Punce in fantje smo igrali rokomet in samo rekli bomo, da nam ni šlo ravno odlično. Na koncu smo še igrali vsi skupaj in to je bilo to.

Aerobika ni bila najbolj priljubljena aktivnost. Najprej smo vzeli uteži in se ogreli. Nato smo delali vaje, in tukaj se skriva odgovor na vprašanje v naslovu “Zakaj 7. razrede bolijo kosti?”. Bolijo nas zaradi aerobike. Na koncu smo imeli sproščanje, ki ni pomagalo.

MNENJA:

Aerobika:

Mnenje 7. a: Najprej smo se preoblekli in se pripravili soočiti z mukami-bolečino. Vsak je dobil 2 uteži in se nam je zdelo…Zakaj? Najprej 15 minut ogrevanja, potem pa telovadba… zadnjih 5 minut sproščanje, ki ni pomagalo.

Nina, 7.a

Mnenje 7.b: Vse me boli.

Sara, 7.b

Mnenje 7.c: Meni je bilo brez veze. Ko je že rekel, da je konec, smo šli še na en blok vaj. Meni ni bilo všeč, ker je bilo brezveze.

Žiga A. in Luka, 7.c

Orientacijski tek:

Mnenje 7.a: Bilo je zelo v redu, saj smo se lahko izmučili med tekmovanjem za prvo mesto. Edina pripomba pa je, da so sošolci ignorirali vrstni red točk, in tako dobivali krajše čase.

Maks 7. a

Mnenje 7.b : Bilo je v redu, samo ni mi všeč.

Vukašin, 7.b

Mnenje 7.c: Bilo je v redu, ampak sem hotela, da ne bi rabili tekati, ampak bi lahko hodili in da bi lahko bili v skupinah.

Mia Gaberšek Jančič, 7.c

Rokomet:

Mnenje 7.a: Bilo je v redu, fantje so bili preveč agresivni z žogo, šlo se jim je samo za zmago. Zelo zabavno.

Eva Cesar, 7.a

Mnenje 7.b: Meni je bilo zelo zabavno, edino nisem hotela biti golman, ker so fantje preveč nabijali žogo.

Katarina, 7.b

Mnenje 7.c: Meni je bilo v redu.

Mia Gaberšek Jančič

Nina Gregorič, 7.a In Katarina Ilešič, 7.b

Kranjska Gora v očeh sedmošolke

Sedmošolci smo v svojo drugo šolo v naravi odšli v Kranjsko Goro. Trajala je od enajstega do petnajstega septembra.

Vse skupaj se je začelo v ponedeljek, ko smo se vsi zbrali pred šolo. Skupaj smo se odpravili na avtobus in se odpeljali proti Kranjski Gori. Ko smo prispeli, so nas učitelji CŠOD pričakali pred domom. Razložili so nam, kako se obnašamo v domu. Odšli smo v dom in odšli v sobe. V sobah smo si odeli ležišče s posteljnino in se odpravili v gozd. Tam smo raziskovali živali in merili temperaturo. Ko smo prišli v dom, smo odšli na večerjo. Po večerji smo lahko poklicali starše. Pred spanjem smo imeli sprehod po Kranjski Gori. Ko smo prišli nazaj, smo se odpravili spat. Ko smo se v torek zbudili,smo odšli na zajtrk. Po zajtrku smo imeli dejavnost. Ko smo končali z dejavnostjo, smo imeli kosilo. Po kosilu smo imeli spet dejavnost. Ko smo končali z dejavnostjo, smo imeli večerjo. Po večerji smo lahko poklicali starše. Zvečer smo odšli v center Kranjske Gore, kjer smo si lahko kupili sladoled in magnetek. Po ogledu smo odšli spat. S sošolkami smo se še dolgo pogovarjale v postelji. Zjutraj se je vse skupaj ponovilo. Po večerji smo imeli večer iger. V četrtek zjutraj smo kolesarili, odpeljali smo se do meje z Italijo in prestopili na italijansko stran. Potem smo se odpeljali do Planice, kjer smo nekaj pojedli. V Planici smo si lahko kupili magnetek. Zvečer smo imeli poslovilni večer, kjer smo plesali in peli. V petek zjutraj smo spakirali vse za odhod domov. Za zaključek smo izpeljali še pohod do Zelencev. Po kosilu smo se odpravili domov.

Na trenutke bi najraje pozabila šolo v naravi, ker ni bila dobra hrana in smo ogromno hodili. Všeč pa mi je bilo kolesarjenje do Planice in da sem sošolke spoznala tudi izven šolskega okolja.

Mia, 7.c

S šolskimi Koraki v nov dan…