Ljubezenska za dečke

Vame jih je bilo deset;
ena Mira, ena Tija,
ena Florija,ena Vanja,
ena Sanja,
ena Saša, ena Nika,
ena Petra in Julija.

Zame se tepejo vsak dan,
a jaz pa naj ne bom zaspan.
A jaz sem bil le v eno Mavrino.

Nič ne morem pri tem,
ko Franček mi pravi,
da naj grem.
A kaj moram storiti sedaj,
življenje je tako,
saj časa ne morem zavrteti nazaj.

Mark Jeler, 3. c

Obisk Radia Center

30.11.2015 smo novinarji Korakov in učenci Osnovne šole Duplek obiskali Radio Center. Zbrali smo se pred šolo,  nato smo se z avtobusom odpeljali v Maribor.

Ko smo prispeli, smo se peš odpravili proti Radiu Center. Pred vhodom Radia smo spoznali Štefka Bratkoviča in se razdelili v dve skupini. Lepo je bilo spoznavati zaposlene, saj so bili prijazni in so nas dodobra nasmejali. Najbolj všeč mi je bilo, ko smo spoznali Ano Praznik in Silvestra Javornika. Njuno delo me je najbolj pritegnilo k poslušanju. Pošteno sta nas nasmejala in se ob koncu vrnila nazaj na delo.

V prvem nadstropju smo na Radiu povedali, kaj si želimo za božič. Bilo je zabavno, saj smo poslušali želje drugih in se ob tem nasmejali. Ko smo končali z ogledom Radia, smo odšli na pijačo. Sara Mohorko in Ana Turk sta intervjuvali Štefka Bratkoviča, mi pa smo pozorno poslušali. Za konec smo  naredili skupinsko sliko, ter se odpravili domov.

Obisk Radia Center je bil moj najljubši dan, ki smo ga preživeli skupaj z novinarji. Veselim se naših novih dogodivščin. 🙂

                                                                                   Lucija Koren, 6.b



	

Klara

Nekoč, nekje, za devetimi gorami in devetimi vodami je živela majhna punčka Klara,ki ni imela staršev,niti za sorodnike ni vedela kje so. Klara je živela pod krošnjo nekega drevesa ,ki je bil že zelo star. Živela je brezskrbno in se ni obremenjevala s tem, da nima staršev.

Nekega dne pa so prišli gozdarji in hoteli podreti njeno drevo. Ko je Klara to slišala, je bila zelo jezna in hkrati zelo žalostna. Klara se jim je uprla, ker pa je bila stara komaj 4 leta, je niso jemali resno in so se ji le smejali. Klara je zato postala še bolj jezna in se je odšla umirit v jezero. Med sproščanjem pa je zaslišala žago. Hitro se je oblekla in stekla k njenemu drevesu ki ga ni bilo več. Klara je začela jokati. Poiskati si je morala novo zavetje. Našla je jamo, v katero se je nastanila. Vsak večer se je spomnila na njeno drevo in začela jokati.
Tako je Klara počasi odraščala. Poiskala si je tudi prijatelje. Bile so živali iz gozda: zajklja Snežka, srna Lia, jazbec Miko, lisica Ana, medvedka Jan in Lan, sova Luna. Našla pa je tudi nekaj živali s kmetije: konj Cimet, kobila Sila in njuna dva žrebička Ina in Lina, psički Lizo in Piko ter muco Tačko in mačka Taffya. Z njimi se je družila in preživljala čas.

Danes je Klara dopolnila 15 let. Živali so ji pripravile zabavo in jo zelo presenetile in osrečile. Mimo je prijezdil princ in Klara se ga je vstrašila, saj že leta ni videla nikogar. Princ je iskal svojega psa, ki je tekel za srno. Princ je stopil s konja in vprašal Klaro, kdo je, kako dolgo je že tukaj, ali je sama in še mnogo drugih vprašanj. Klara mu je povedala svoje ime in koliko je stara ter da je tukaj že odkar se spomni, da pa ni sama, saj ima živali. Princ ji je povedal, da mu je ime Filip, kmalu bo dopolnil 16 let in bo okronan za kralja in da tukaj išče njegovega psa, ki je tekel za srno. Nato je princ povabil Klaro na njegov grad, Klara pa povabila ni sprejela, saj ni mogla zapustiti svojih živali, ki so ji pomagale in stale ob strani. Princ je odšel dalje, Klara in živali pa so se zabavale, plesale, jedle in se pogovarjale. Bilo je pozno in vsi so odšli spat.

Naslednji dan je odšla Klara nabirat jagode. Zaslišala je tih in nežen glas kot bi nekdo tiho jokal. Pogledala je v grmovje in videla majhno deklico, ki je objemala in stiskala k sebi majhnega prestrašenega kužka.Vprašala jo je, kaj počne tukaj in deklica ji je povedala, da je zbežala iz sirotišnice in videla kužka, ki je tekel za srno in ga kasneje videla ležati ob drevesu. Klara je takoj vedela, da gre za Filipovega kužka in vzela malo punčko in psička k živalim. Živali so ju lepo in prijazno sprejele. Minili so trije meseci in princ je spet prijezdil mimo Klare, živali, punčke in psička. Ko je princ videl svojega psa, je postal jezen in mislil, da ga je Klara ukradla. Klara in punčka sta mu razložili, kaj se je res zgodilo in ko je princ to slišal, je kužka podaril mali deklici. Princ jo je še vprašal, kako ji ji ime in ona je odgovorila, da ji je ime Lana. Filip je dal Klari sliko z letnico in nekaj dokumentov ter rekel,da ji bo to prišlo prav pri raziskovanju preteklosti.
Spet je bil večer in vsi razen Klare vso že spali. Klara pa je gledala slike in brala dukomente. Ni bilo treba dolgo brati, da je ugotovila, da so to dokumenti od kralja in kraljice. Kmalu za tem je ugotovila, da so vmes tudi njeni dokumenti.V se skupaj je povezala in na misel ji je prišlo, da je ona kraljeva hči, česar pa ni mogla verjeti. Bila pa je že zelo utrujena in je zaspala. Sanjala je o sebi, ko je bila še čisto mala in o tem, kako je jahala in se igrala z njenimi psi in očetom.
Zjutraj se je zbudila in ob njej je sedel princ. Povedal ji je, da je njegov oče poznal Klarinega očeta in da sta bila zelo dobra prijatelja, ker pa je Klara takrat izginila, je kraljestvo prepustil najboljšemu prijatelju. Tako je Klara zgodaj zjutraj, ko so še vsi spali, s Cimetom odjahala v kraljestvo, kamor sta jo spremljal tudi Filip in Pika. Ko je prispela na grad, je povedala kralju svojo zgodbo in da je tako ona dedinja prestola. Kralj se je spomnil prijatelja in tudi njegove majhne hčerke, ki je zdaj odrasla in stoji pred njim. Kralj ji je hotel dati prestol in vso kraljestvo, ampak ni mogel. Klara mu je povedala, da ne želi biti kraljica, ampak da je želela izvedeti resnico. Kralj ji je za čas obiska dal lepo in razkošno sobo, za njene živali pa prijeten in velik hlev, dal pa je tudi prostor kot gozd za gozdne živali. Vsem je bilo zelo prijetno. Klara in Filip sta bila vedno bolj zaljubljena in nekega dne pod zvezdami je Filip zaprosil Klaro. Klara je bila že zelo dolgo na skrivaj zaljubljena v Filipa in mu z veseljem in ponosom rekla, da se bo z veseljem poročila.
Napočilo je kronanje in za tem poroka. Tako so bili vsi srečni in zaljubljeni. Za Lano pa sta skrbela Filip in Klara.
Kaja Breznik, 6.b

Tradicionalni slovenski zajtrk

V petek, 20.11.2015, smo imeli v šoli naravoslovni dan na temo zdrav slovenski zajtrk. V šolo smo prišli kot po navadi ob 7.30. Pričeli smo s kratkim programom pred zajtrkom. Učiteljica Marjetka Bezjak je povedala nekaj stvari o tradicionalnem slovenskem zajtrku in zakaj je tako pomemben, potem nam je zapel otroški pevski zbor in na koncu nam je zaigral šolski band. Za zajtrk smo imeli domač kruh, maslo, med, mleko in jabolka. Po zajtrku je vsak razred odšel v svojo učilnico, kjer smo imeli različne delavnice.
Učenci 8. a razreda smo po prihodu iz jedilnice imeli pol ure prosto in nato smo pojedli malico v razredu. Po malici so nas obiskale Marica Kreft, predsednica društva Melisa Korena, in dve članici.

20151120_100421

 20151120_103011

Povedale so nam, zakaj se uporabljajo nekatera zelišča in nam jih tudi pokazale. Poudarile so, da moramo biti zelo previdni pri nabiranju zelišč, saj so nekatera smrtno nevarna in jih moramo nabirati v količini, ki jo potrebujemo, da ne zavržemo zelišč brez pomena. Začeli smo s pripravo različnih mask za nego kože. Skuhali smo dva okusna zeliščna napitka (čaj).

20151120_100313

20151120_101353

20151120_101216

Vse maske smo tudi sami preizkusili.

20151120_101855

Videli smo tudi izdelavo adventnega venca iz zelišč. Izdelava je bila dolga ampak je bil končen izgled vreden porabljenega časa.

20151120_104212

Po uspešno končani delavnici z zelišči smo z 8.b razredom zamenjali učilnice in pričeli z okraševanjem lectovih src. Vsak je okrasil nekaj src in skupaj smo okrasili največjo srce in ga podarili naši razredničarki Nevenki Jesenik.

20151120_112048

Končali smo ob 11.50 in odšli domov.

Eva Zelnik, 8.a

Tržnica poklicev

V torek, 10. 11. 2015, smo se lahko učenci od 6. do 8. razreda udeležili Tržnice poklicev. Za učence 9. razreda je bila udeležba obvezna. Zbrali smo se v Kulturnem domu Zgornja Korena. Prireditev je potekala od 17. do 19. ure, a je do 18. ure večina obiskovalcev že odšla. Predstavilo se je 15 srednjih šol in gimnazij iz Podravske regije z več kot 50 različnimi programi. Največ obiskovalcev je zanimala Srednja šola za gostinstvo in turizem, saj so nas pogostili z okusnimi sladicami in napitki. Na prireditvi je nekaj naših bivših učencev predstavilo srednje šole in gimnazije, ki jih obiskujejo. Prireditev je bila poučna in bo vsem, ki smo se je udeležili, pomagala pri izbiri poklica.

Eva Zelnik, 8.a

20151110_175659[1]

 

20151110_175515[1]

Strokovna ekskurzija

V ponedeljek, 9.11. 2015, smo se učenci 6. razredov odpravili na strokovno ekskurzijo v Maribor.

Zjutraj ob 7.30 smo prišli v šolo in se ob 7.40 odpravili na avtobus. Z avtobusom smo se odpeljali v Maribor, kjer smo izstopili na postaji na Glavnem trgu. Tako smo se sprehodili skozi staro mestno jedro, kjer smo videli prvo električno svetilko in mariborski grad.

IMG_0144[1]

Nato smo se odpravili do Muzeja narodne osvoboditve Maribor. Tam smo se razdelili v dve skupini. Naša skupina je odšla najprej na kratko delavnico, kjer smo se pogovarjali o glasbilih. Tudi sami smo si eno izdelali. Imenuje se čivink.

IMG_0203[1]

IMG_0150[1]

IMG_0179[1]

IMG_0299[1]

Po končani delavnici smo odšli na predstavitev naravne in kulturne dediščine. Po predstavitvi smo še odšli na ogled muzeja, kjer smo si lahko pogledali stare predmete oz. našo kulturno dediščino. Po ogledu muzeja smo še pomalicali in se nato odpravili v frančiškansko cerkev, kjer smo si ogledali orgle. Bilo je zelo zanimivo saj nam je učitelj glasbe Primož Kramberger zaigral na njih. Orgle so bila zelo glasne, a zvenele so tudi zelo lepo. Ogledali smo si tudi klaviature orgel. Imele so 3 klaviature in še veliko drugih gumbov.

IMG_0217[1]

IMG_0225[1]

IMG_0229[1]

Ko nam je učitelj zaigral pesmi do konca, smo se odpravili dalje na stražni stolp. Preden smo se odpravili gor, so nas učitelji spet razdelili v dve skupini. Ko smo se vzpenjali po stopnicah, je bilo zelo visoko in stopnice so bile strme. Ko smo prišli na cilj (torej na stolp), nas je tam dočakal neverjeten prizor. Iz stolpa se je videl celoten Maribor in bilo je resnično lepo. Slikali smo razgled, nato pa smo si šli ogledat sobo čuvaja, ki je prebival na stolpu. Sobica je bila zelo majhna, a lepa. Po ogledu sobe smo se počasi odpravili nazaj. Ko se še je vrnila druga skupina, smo odšli na Glavni trg, kjer smo čakali avtobus. Tudi med čakanjem smo občudovali lepo obnovljene stare hiše.

Tako je naš avtobus prišel in naša ekskurzija se je zaključila. Bilo je zelo lepo in še enkrat bi ponovila to ekskurzijio.

Žana Halužan Sagadin, 6.b

S šolskimi Koraki v nov dan…