Intervju: Tea Savec

Tea Savec obiskuje 8.a razred OŠ Duplek in je stara 13 let. Trenira karate in je v njem zelo uspešna. S Teo sva se pogovarjala o karateju in njenih uspehih.

Kako dolgo že treniraš karate?
Karate treniram že 8 let.

Zakaj si se odločila trenirati karate?
Za karate me je zelo navdihnil film Karate Kid in še seveda moja sestra.

V katerem klubu treniraš?
Treniram v klubu WKSA Duplek.

Kako poteka tekmovanje karateja?
Najprej moraš vedno priti 1 uro prej, da se segreješ. Nato sledi predstavitev sodelujočih občin in klubov. Po predstavitvi sodniki najprej ocenjujejo Kate (to je nakazovanje gibov) in za tem sledijo borbe. Po vseh končanih borbah so na koncu še razglasitve rezultatov. Ena borba pa ponavadi traja 2 minuti.

Kakšni so tvoji dosežki?
Največkrat 1. mesto. Bila sem tudi evropska prvakinja v Italiji in državna prvakinja Sevnici.

Kje potekajo tekmovanja v Sloveniji in tudi v Evropi?
Tekmovanja lahko potekajo kjerkoli, samo telovadnica mora ustrezat pogojem.

Je karate individualen šport ali potrebuješ svojo ekipo?
Karate je večinoma individualen šport, a pri določenih stvareh potrebuješ ekipo.

Kako se pa razumeš s svojo ekipo?
V redu se razumem z ekipo.

Se z ekipo družiš tudi tudi po treningih?
Z nekaterimi se družim tudi izven treninga, tako da ja.

Ali zaradi tekem dosti potuješ?
Ne potujem ravno dosti.

Še kdo v tvoji družini kaj trenira?
V moji družini trenira tudi moja sestra in to karate.

Ali že veš kaj bi postala po poklicu? Bi ostala v športu?
Ne vem, kaj bi postala po poklicu, ampak verjetno ne v športu in bi bil karate samo moj hobi.

Hvala Tei za deljenje svojih majhnih skrivnosti in kratek klepet.

Žana I. Halužan S. in Maj Garb, 6.b

Tehniški dan

V ponedeljek, 7.12.2015, smo imeli učenci od 1. do 9. razreda tehniški dan.

V šolo smo prišli ob 13.30. Najprej smo imeli kosilo, nato smo odšli v razrede, kjer smo izdelovali izdelke, ki jih bomo prodajali na božičnem sejmu. Sedmi razredi smo izdelovali venčke, mila, kopalne soli, ognjičevo kremo, deodorant in kakavov glos za ustnice. Razdelili smo se v skupine po pet. Naša skupina je izdelovala kakavov glos.

dsc_1745

Za pripravo le-tega potrebujemo:
1 žličko voska
3 žličke kakavovega masla
1,5 žličke temne čokolade(70%)

dsc_1758

Ob koncu smo odšli še na kratek sprehod. Preživeli smo zanimiv in ustvarjalen dan.

Nika Petrišič, 7.b

Obiskali smo Radio Center

V torek, 30.11.2015, smo se nadarjeni učenci in tisti, ki obiskujemo novinarski ali dramski krožek, odpravili na Hitradio Center.
Po pouku ob 14.00 smo se zbrali in se nato odpravili na avtobus. Do Maribora smo se vozili približno 20 minut. Ko smo prišli do cilja, nas je prijazno sprejel gospod Štefko Bratkovič.

dsc_1680

Nato smo se razdelili v dve skupini po razredih. Prva skupina se je odpravila na ogled zgornjega nadstropja, medtem ko si je naša skupina ogledala pritličje.
Po odhodu prve skupine smo si ogledali, kako obdelujejo telefonske pogovore. Obrazložili so nam svoje delo. Po ogledu sobe smo se odpravili v glavni studio, kjer sta bila Ana in Silvester.

dsc_1697

Razložila sta nam, kako se pripravljata za vodenje radia in kako poteka delo moderatorja. Ker sta nato morala v eter, smo odšli iz studia v zgornje nadstropje. Povedali so nam, da je zgornje nadstropje predvsem namenjeno marketingu. Najprej smo zato odšli v manjši studio, kjer smo se lahko snemali. Precej dolgo smo bili v snemali sobi, ker nam je bilo snemanje zelo všeč. Nato smo se sprehodili do prostora, kjer so bili računalniki. Tam so nam tudi pokazali, kje vse hranijo posnetke, glasbo in podobno. Ena od zaposlenih nam je tudi pokazala, kako skrbi za oglase, da se predvajajo po radiu pravilno in smiselno.

Po ogledu pa nas je Radio Center povabil tudi na pijačo v sosednji lokal, kar nas je še dodatno razveselilo. Med sedenjem in klepetanjem se je odvijal tudi intervju z gospodom Štefkom Bratkovičem.

dsc_1710

Po končanem intervjuju pa je po nas že prišel avtobus, zato smo se odpravili domov. Med vožnjo smo se veselo in navdušeno pogovarjali o radiu Center.

Ta dan mi je bil zelo všeč, ker je bil ogled zanimiv, zaposleni novinarji pa so bili zelo prijazni. Dan bi zagotovo še kdaj ponovila.logo_radio_center

Žana I. Halužan S., 6.b

OBISK KMETIJE KRAMBERGER

Učenci OŠ Duplek smo v petek, 20.11.2015, imeli tradicionalni slovenski zajtrk. Najprej so nam pripravili kratek program, nato pa zajtrk. Kot vsako leto smo za zajtrk imeli kruh, mleko, maslo, med in jabolka. Ko smo se najedli, je vsak razred odšel v svojo učilnico in naša razredničarka, učiteljica Maja Ferk, nam je pripravila diapozitive.

Po pogovoru smo dobili še frutabele in se z učiteljicami dobili pred šolo. Z nami so šle učiteljice Maja Ferk, Jasmina Demali in Marjanca Koroša. Odpravili smo se do kmetije Kramberger.

20151120_095059

Tam so nas zelo lepo sprejeli in z gospo Kramberger, ki nam je razkazala kmetijo, sta se sprehajala tudi dva kužka, Medo in Riki. Takoj sta se nam prikupila in vsi so ju božali.

20151120_095522

Nato smo si ogledali še preostalo kmetijo. Videli smo tudi piščančke, na kmetiji jih imajo okoli 15.000. Gospa nam je pokazala še prostor za molžo.

20151120_095742

Povedala je tudi, da imajo na kmetiji res dosti dela, zato komaj najdejo kaj prostega časa.

Ko smo z ogledom zaključili, nas je gospa povabila v hišo, kjer nas je že čakal topel čaj in bezgov sok. Ponudila nam je tudi domač kruh, suho klobaso, domačo marmelado, orehe in posušen kaki. Vsem je bilo okusno, zato ni na mizi ostalo skoraj ničesar.

20151120_101722

20151120_102035

Ko smo se najedli, smo se zahvalili za čudovito predstavitev in ogled kmetije. Tako smo se počasi odpravili do šole in izkoristili klepet med potjo. Pogovarjali smo se o kmetiji, ki nam je bila zelo všeč. Preživeli smo čudovit dan in ostal mi bo v lepem spominu.

 

                                                                                                   Nina Pečar, 7.a

Naravoslovni dan

V petek, 20.11.2015, smo imeli naravoslovni dan.

Ob 7.30 smo se zbrali v večnamenskem prostoru, kjer nas je čakal kratek program.

IMG_0719[1]

Začeli smo ga z pozdravom in nadaljevali s pesmijo otroškega pevskega zbora. Nastopil je tudi harmonikaš in še veliko drugih. Obiskala nas je podžupanja občine Duplek. Kmalu se je od nas poslovila in mi smo lahko poskusili med in domače medenjake.

IMG_0718[1] IMG_0720[1]

Po koncu programa smo se vrnili v učilnico, kjer nam je učiteljica Barbara predstavila in pokazala nordijsko hojo.

Nato smo se obuli in oblekli ter se odpravili na travnato igrišče za šolo. Tam smo se lahko tudi mi preizkusili v nordijski hoji. Najprej je bilo težko, a z veliko truda in volje smo se kmalu naučili.

IMG_0721[1]

Med hojo je prišla učiteljica Marjetka in povedala da bo odpeljala nekaj učencev, da ji pomagajo narediti namaze.

IMG_0485[1]

Odpeljala jih je, mi pa smo še naprej vadili novo hojo. Zdaj smo znali hoditi po ravnem, ampak naučiti smo se še morali hojo po hribu navzdol in navzgor. Odšli smo na hribček zraven travnatega igrišča in se odpravili navzdol, nato pa še navzgor. Nordijska hoja po ravnem, navzdol in navzgor pa ni vse, kar smo se naučili. Bili smo radovedni in smo še poizkusili teči s palicami.

Utrujeni smo se odpravili v telovadnico, kjer nas je čakalo sproščanje z učiteljico Marino. Sproščeni smo se vrnili v učilnice, kjer nas je čakal kruh in namazi.

Dan je hitro minil in naučili smo se veliko novega. Kmalu smo se odpravili na kosilo in kasneje domov.

Kaja Breznik, 6.b

Obisk Radia Center

V ponedeljek, 30.11.2015, smo se ob 13.50 odpravili v Maribor in sicer na Radio Center.

Ko smo prispeli, smo se razdelili v dve skupini. V prvi skupini so bili učenci 8. in 9. razreda, v drugi pa smo bili 6. in 7. razredi. Obiskali smo veliko delavcev in od njih izvedeli veliko stvari o poklicih na radiju. Kdor je hotel, pa je lahko tudi posnel svoje želje za božič. Vsi skupaj pa smo za radio izgovorili telefonsko številko radia Center [090-9999]. Vse je bilo zelo zanimivo, po koncu ogleda pa smo odšli še na pijačo, na katero so nas povabili zaposleni na Radiu Center.

Bilo mi je zelo všeč in tak izlet bi rada ponovila.

Kaja Breznik, 6.b

Naravoslovni dan

V petek, 20.11.2015, smo imeli slovenski tradicionalni zajtrk. Ko smo prišli v šolo, smo se zbrali v večnamenskem prostoru, kjer je potekala kratka prireditev. Po prireditvi smo se odpravili v svoje razrede. V našem razredu smo raziskovali, kaj smo Slovenci jedli nekoč in kaj jemo danes. V skupinah po tri je vsak dobil pokrajinsko enoto (Štajersko, Prekmurje, Primorsko, Dolenjsko, Notranjsko, Gorenjsko in Koroško). Vsaka skupina si je izbrala eno pokrajino in nato predstavila eno ali več tipičnih jedi iz tiste pokrajine. Na koncu smo vsi zarisali svoje jedi na zemljevid.

Nika Petrišič in Larisa Vauhnik, 7.b

Ljubezenska za dečke

Vame jih je bilo deset;
ena Mira, ena Tija,
ena Florija,ena Vanja,
ena Sanja,
ena Saša, ena Nika,
ena Petra in Julija.

Zame se tepejo vsak dan,
a jaz pa naj ne bom zaspan.
A jaz sem bil le v eno Mavrino.

Nič ne morem pri tem,
ko Franček mi pravi,
da naj grem.
A kaj moram storiti sedaj,
življenje je tako,
saj časa ne morem zavrteti nazaj.

Mark Jeler, 3. c

Obisk Radia Center

30.11.2015 smo novinarji Korakov in učenci Osnovne šole Duplek obiskali Radio Center. Zbrali smo se pred šolo,  nato smo se z avtobusom odpeljali v Maribor.

Ko smo prispeli, smo se peš odpravili proti Radiu Center. Pred vhodom Radia smo spoznali Štefka Bratkoviča in se razdelili v dve skupini. Lepo je bilo spoznavati zaposlene, saj so bili prijazni in so nas dodobra nasmejali. Najbolj všeč mi je bilo, ko smo spoznali Ano Praznik in Silvestra Javornika. Njuno delo me je najbolj pritegnilo k poslušanju. Pošteno sta nas nasmejala in se ob koncu vrnila nazaj na delo.

V prvem nadstropju smo na Radiu povedali, kaj si želimo za božič. Bilo je zabavno, saj smo poslušali želje drugih in se ob tem nasmejali. Ko smo končali z ogledom Radia, smo odšli na pijačo. Sara Mohorko in Ana Turk sta intervjuvali Štefka Bratkoviča, mi pa smo pozorno poslušali. Za konec smo  naredili skupinsko sliko, ter se odpravili domov.

Obisk Radia Center je bil moj najljubši dan, ki smo ga preživeli skupaj z novinarji. Veselim se naših novih dogodivščin. 🙂

                                                                                   Lucija Koren, 6.b



	

Klara

Nekoč, nekje, za devetimi gorami in devetimi vodami je živela majhna punčka Klara,ki ni imela staršev,niti za sorodnike ni vedela kje so. Klara je živela pod krošnjo nekega drevesa ,ki je bil že zelo star. Živela je brezskrbno in se ni obremenjevala s tem, da nima staršev.

Nekega dne pa so prišli gozdarji in hoteli podreti njeno drevo. Ko je Klara to slišala, je bila zelo jezna in hkrati zelo žalostna. Klara se jim je uprla, ker pa je bila stara komaj 4 leta, je niso jemali resno in so se ji le smejali. Klara je zato postala še bolj jezna in se je odšla umirit v jezero. Med sproščanjem pa je zaslišala žago. Hitro se je oblekla in stekla k njenemu drevesu ki ga ni bilo več. Klara je začela jokati. Poiskati si je morala novo zavetje. Našla je jamo, v katero se je nastanila. Vsak večer se je spomnila na njeno drevo in začela jokati.
Tako je Klara počasi odraščala. Poiskala si je tudi prijatelje. Bile so živali iz gozda: zajklja Snežka, srna Lia, jazbec Miko, lisica Ana, medvedka Jan in Lan, sova Luna. Našla pa je tudi nekaj živali s kmetije: konj Cimet, kobila Sila in njuna dva žrebička Ina in Lina, psički Lizo in Piko ter muco Tačko in mačka Taffya. Z njimi se je družila in preživljala čas.

Danes je Klara dopolnila 15 let. Živali so ji pripravile zabavo in jo zelo presenetile in osrečile. Mimo je prijezdil princ in Klara se ga je vstrašila, saj že leta ni videla nikogar. Princ je iskal svojega psa, ki je tekel za srno. Princ je stopil s konja in vprašal Klaro, kdo je, kako dolgo je že tukaj, ali je sama in še mnogo drugih vprašanj. Klara mu je povedala svoje ime in koliko je stara ter da je tukaj že odkar se spomni, da pa ni sama, saj ima živali. Princ ji je povedal, da mu je ime Filip, kmalu bo dopolnil 16 let in bo okronan za kralja in da tukaj išče njegovega psa, ki je tekel za srno. Nato je princ povabil Klaro na njegov grad, Klara pa povabila ni sprejela, saj ni mogla zapustiti svojih živali, ki so ji pomagale in stale ob strani. Princ je odšel dalje, Klara in živali pa so se zabavale, plesale, jedle in se pogovarjale. Bilo je pozno in vsi so odšli spat.

Naslednji dan je odšla Klara nabirat jagode. Zaslišala je tih in nežen glas kot bi nekdo tiho jokal. Pogledala je v grmovje in videla majhno deklico, ki je objemala in stiskala k sebi majhnega prestrašenega kužka.Vprašala jo je, kaj počne tukaj in deklica ji je povedala, da je zbežala iz sirotišnice in videla kužka, ki je tekel za srno in ga kasneje videla ležati ob drevesu. Klara je takoj vedela, da gre za Filipovega kužka in vzela malo punčko in psička k živalim. Živali so ju lepo in prijazno sprejele. Minili so trije meseci in princ je spet prijezdil mimo Klare, živali, punčke in psička. Ko je princ videl svojega psa, je postal jezen in mislil, da ga je Klara ukradla. Klara in punčka sta mu razložili, kaj se je res zgodilo in ko je princ to slišal, je kužka podaril mali deklici. Princ jo je še vprašal, kako ji ji ime in ona je odgovorila, da ji je ime Lana. Filip je dal Klari sliko z letnico in nekaj dokumentov ter rekel,da ji bo to prišlo prav pri raziskovanju preteklosti.
Spet je bil večer in vsi razen Klare vso že spali. Klara pa je gledala slike in brala dukomente. Ni bilo treba dolgo brati, da je ugotovila, da so to dokumenti od kralja in kraljice. Kmalu za tem je ugotovila, da so vmes tudi njeni dokumenti.V se skupaj je povezala in na misel ji je prišlo, da je ona kraljeva hči, česar pa ni mogla verjeti. Bila pa je že zelo utrujena in je zaspala. Sanjala je o sebi, ko je bila še čisto mala in o tem, kako je jahala in se igrala z njenimi psi in očetom.
Zjutraj se je zbudila in ob njej je sedel princ. Povedal ji je, da je njegov oče poznal Klarinega očeta in da sta bila zelo dobra prijatelja, ker pa je Klara takrat izginila, je kraljestvo prepustil najboljšemu prijatelju. Tako je Klara zgodaj zjutraj, ko so še vsi spali, s Cimetom odjahala v kraljestvo, kamor sta jo spremljal tudi Filip in Pika. Ko je prispela na grad, je povedala kralju svojo zgodbo in da je tako ona dedinja prestola. Kralj se je spomnil prijatelja in tudi njegove majhne hčerke, ki je zdaj odrasla in stoji pred njim. Kralj ji je hotel dati prestol in vso kraljestvo, ampak ni mogel. Klara mu je povedala, da ne želi biti kraljica, ampak da je želela izvedeti resnico. Kralj ji je za čas obiska dal lepo in razkošno sobo, za njene živali pa prijeten in velik hlev, dal pa je tudi prostor kot gozd za gozdne živali. Vsem je bilo zelo prijetno. Klara in Filip sta bila vedno bolj zaljubljena in nekega dne pod zvezdami je Filip zaprosil Klaro. Klara je bila že zelo dolgo na skrivaj zaljubljena v Filipa in mu z veseljem in ponosom rekla, da se bo z veseljem poročila.
Napočilo je kronanje in za tem poroka. Tako so bili vsi srečni in zaljubljeni. Za Lano pa sta skrbela Filip in Klara.
Kaja Breznik, 6.b

S šolskimi Koraki v nov dan…