Prezračimo omare

V četrtek, 18.4 2019, ob 17.00 je v šoli potekala dobrodelna akcija, pri kateri so učenci, učitelji, starši ter drugi prebivalci občine Duplek prinesli oblačila, ki jih več ne potrebujejo. Lahko si si tudi sam našel kakšen kos oblačila, ki si ga brezplačno odnesel domov. Prišli so ljudje različnih starostih, tudi čistilke so se nam pridružile. S sošolkama smo si izmenjale mnenje o oblačilih ter se tudi nasmejale kakšnim smešnim tiskom majic. Na koncu smo vse ostale obleke pospravile v škatle, v katerih so jih učiteljice odnesle na rdeči križ za druge revne družine. Vse se je končalo ob 19.00 in vsi prostovolci smo odšli z mislimi, da smo nekomu polepšali dan ali celo več.

Melanie Žlahtič

Šola v naravi, 5.dan

Petek, 12.4.2019

Jutro smo začeli kot vsak dan s higieno ter jutranjim sestankom. Ker je bil naš zadnji dan je bil današnji sestanek krajši. Po sestanku smo si ogledali dokumentarec o soški postrvi, ob katerem smo spoznali njeno zgodbo, kako je skoraj izumrla in kako so jo spet vrnili v reko Sočo. Po filmu smo imeli 20 minut pavze. Kasneje smo se spet vrnili v učilnico in ker nam vreme ni bilo naklonjeno smo igre imeli znotraj. Mi smo igre poimenovali kmečke, ker so se navezovale na razne spretnosti. Takoj po igrah smo bili zelo lačni, zato smo zdrveli na kosilo.

Spet smo se vrnili v svoje sobe, kjer smo spakirali svoje stvari. Zunaj nas je že čakal avtobus na katerega smo se odpravili z mislijo, da bomo kmalu videli svoje starše. Vožnja je trajala približno 4 ure in imeli smo 2 postanka. Ko smo končno prispeli pred OŠ Duplek so nas starši že čakali, mi pa smo hitro vzeli prtljago ter zdrveli proti staršem. Čeprav smo že skoraj “odrasli” se še vedno razveselimo, ko vidimo svoje starše po dolgem času.

To je bila naša avantura v Tolminu, upam da ste tudi vi uživali v branj naših podvigov in dogodivščin.

Zara Šauperl, 7.a

Začne se…

Začne se s tem, ko prilezeš na svet. Na svet poln ljudi, ki so ti enaki, po drugi strani pa čisto drugačni. Nato, čez leta, rasteš. Ne samo v jezik, kakor pravijo starši. Začneš odkrivati stvari, ki te veselijo in ljudi, ki te osrečujejo. Ampak na tej poti, tvoji poti, ni vedno vse tako kot si želiš. Včasih ti bo uspelo, včasih ne. Ne smeš pa se vdati. Ne nad sanjami, ne nad svojimi cilji.

Kot pravijo, verjemi in si že pol poti bližje,

Lia

Fotografski spomin

Ste si kdaj že zaželeli, da ne bi več nič pozabili ?

Sigurno ste, saj vsi kdaj pa kdaj kaj pozabimo, pa je to domača naloga, opravilo, dogodek, naloga v službi,… Nekateri ljudje s tem nimajo problemov, saj imajo fotografski spomin. In ne tistega izmišljenega, ki vam včasih vaši prijatelji razlagajo, da ga imajo.

Fotografski spomin je sposobnost, pri kateri prikličeš v svoj spomin nazaj predmete, zvoke, slike, dogodke, datume, nekateri pa celo vsak dan svojega življenja. Tej sposobnosti pravijo blagoslov in prekletstvo, saj si lahko ljudje poleg lepih stvari zapomnijo tudi pretresljive, ki jih hočejo imeti pozabljene, a je to pri njihovem spominu nemogoče.

Po mojem mnenju je to zelo lepa in praktična sposobnost, saj če jo imaš, jo lahko sam uriš in raziskuješ. Se pa strinjam, ko ljudje temu rečejo tudi prekletstvo, saj ko se mi zgodi kaj strašnega, to želim čim prej pozabiti, odmisliti, ljudje s to sposobnostjo pa nimajo takšne sreče, saj se lahko spominjajo tudi najbolj pretresljivih dogodkov iz otroštva in življenja.

Tia, 8.a

Šola v naravi, 4. dan

Tako kot vsak dan smo se zbudili ob 7. 15, se umili, oblekli in odšli na jutranji sestanek, kjer so nam povedali, da bomo danes imeli lokostrelstvo in plezanje, medtem ko se bo druga skupina povzpela na Kozlov rob. Kasneje smo imeli zajtrk. Po zajtrku se je druga skupina odpravila na Kozlov rob, mi pa smo imeli predavanje o tem, kako naj streljamo z lokom in o tem, kako naj plezamo. Ko smo začeli plezati, so nam povedali, da tisti, ki pride do vrha, lahko zazvoni na zvonček, ki je bil na vrhu plezalne stene. Čeprav je deževalo, to nas ni preveč motilo, čeprav smo bili zunaj. Ko smo končali s plezanjem, je sledilo lokostrelstvo. Razdelili so nas v dve skupini. Prva skupina je najprej odšla v igralno sobo, kjer smo igrali družabne igre. Druga skupina je pa medtem imela lokostrelstvo. Kasneje sta si skupini svoja mesta zamenjali. V obeh skupinah smo pri lokostrelstvu pisali rezultate prvih štirih strelov. Ugotovili smo, da je lokostrelstvo zabavno, a hkrati težko. Ko se je druga skupina vrnila iz Kozlovega roba, smo imeli kosilo, kasneje pa počitek. Po počitku so nam povedali, da bomo imeli disko, za katerega potrebujeta oba razreda dve točki. Prva točka a razreda je bil klavir in ena pesem, ki jo je zaigral šolski ansambel, saj so si zraven prinesli inštrumente. Točki b razreda pa sta bili ena pesem šolskega ansambla in smešno zaigrana kratka igra. Kasneje smo ieno uro in pol plesali in smo se ob tem res zabavali. Ko je čas potekel, smo bili zelo presenečeni, saj se nam ni zdelo tako dolgo. Ker so učitelji videli, kako se zabavamo, so našo mentorico prosili, da nam zaigra še dve pesmi, nad čemer smo bili navdušeni. Po končanem plesu smo imeli čas za umivanje in kratko druženje po sobah, kasneje pa za spanje. Mislim, da je bil to veliki večini najboljši način za zadnji večer.

Alina Barbarič, 7.a

Šola v naravi, 3. dan

Sreda, 10.4.2019

Zjutraj smo se zbudili, pripravili na vsakodnevni jutranji sestanek ter se nanj tudi odpravili. Na sestanku so nam povedali, da se danes odpravljamo na Kozlov rob, ki ima nadmorsko višino 426m.

Po zajtrku smo si pripravili stvari, se preoblekli in se dobili na zbirni točki. Ta dan je vsako skupino čakala različna dejavnost, a-skupina se je odpravila na Kozlov rob, b-skupina pa se je v domu učila lokostrelstva in plezanja.

Naša pot se je začela, hodili smo približno 45 minut, ker smo imeli razne postaje, ob katerih sta nam vodiča razlagala pomen stvari, ki smo jih videli. Ko smo se približevali vrhu, smo se ustavili v kotanji, ki je bila zatočišče v 12. soški bitki. Na vrhu smo imeli čas za malico, nato pa smo se odpravili nazaj proti domu, v katerem smo spali. Ko smo prišli nazaj v dom, smo se preobuli, preoblekli ter se odpravili na kosilo, po katerem smo meli 1 uro prostega časa.

Popoldan so dežurni učenci spet sklicali sestanek, na katerem smo se spet razdelili v dve skupini. A skupina je imela ogled rastlinstva in živali, b skupina pa ogled Tolminskega muzeja. Naša skupina si je najprej ogledala drevo, ki je na sredini votlo in v njega se nas je lahko stisnilo kar 12. Po ogledu tega drevesa smo si ogledali živali, za katere je skrbela ena izmed učiteljic. Začeli smo s hrošči in ščurki, končali pa z ruskim hrčkom in kačami. Ko sta se obe skupini spet združili, smo odšli na večerjo ter imeli nekaj prostega časa. Ta dan smo zvečer imeli splanirane večerne igre, na katerih smo se vsi zelo zabavali, končni rezultat pa je bil izzenačen.

Po igrah smo bili vsi zelo utrujeni in željni spanca, ampak smo se morali še umiti ter poskrbeti, da smo vsi v svojih sobah ter da spimo po  22. uri.

Zara Šauperl

Prijateljstvo

Prijateljstvo je nekaj najlepšega. Meni osebno prijateljstvo največ pomeni iz večih razlogov. Ob sebi imam osebo, kateri lahko zaupam svoje skrivnosti in vem, da tega ne bo izdala, mi stoji ob strani, ko sem žalostna, me spodbuja k ciljem, me nasmeji in še bi lahko naštevala. Prijatelja ni tako težko najti, kot se zdi. Moraš biti to, kar si. Ampak nekaterim se ne zdi tako in se pretvarjajo, da bi imeli več prijateljev. Če že želiš imeti dosti prijateljev, jih dobi na pošten način. Ampak boljše je, da imaš malo pravih prijateljev, kot pa sto lažnih. Pravi prijatelj te ne bo izdal in ti bo stal ob strani v najtežjih časih, medtem ko pa ti lažni prijatelji ne bodo stali ob strani in lahko izdajo kake skrivnosti. Zato se ne sekiraj, ker imaš malo prijateljev. Boljše malo, kot pa veliko, ker manj je več.

Valentina, 8.a

8. razredi razmišljajo o življenju

Življenje

Življenje je vreča, ki je včasih polna, včasiha prazna, a je zmeraj zabavna. Ko je ta velika vreča čustev polna, smo srečni, veseli in polni upanja za še lepše življenje. Ko pa se ta vreča sprazni, jočemo, stokamo in ne vemo, kam bi sploh odšli. To je življenje. Ni pravljica, vendar če smo veseli in z njim zadovoljni, je življenje lepše, tudi takrat, ko je ta vreča prazna. Če pa z življenjem nismo zadovoljni in se nam vse zdi brezveze se moramo pobrati in iti naprej. Na koncu koncev – življenje je vseeno življenje. Življenje je darilo in ga ne smemo zavrniti !

Karolina, 8.b

Življenje je nekaj lepega. Saj živiš, dihaš, ljubiš… Delaš, kot želiš. Življenje je po navadi lepo, razen slabih dni. Nekateri pravijo, da če imaš slabi dan, imaš slabo življenje. To ni res! Kakšno bi bilo življenje brez slabih dni? Ne moremo imeti ves dan istega ritma. Tudi srce ne bije vedno z enakim ritmom. Obstajajo vzponi in padci. Padci niso nič slabega, saj se iz njih in napak učimo. Vzponi pa so ena stopnička višje do našega cilja. V življenju se ne sme obupati, saj če obupaš, je škoda tudi stvari, ki si jih naredil. Zavedati se moramo, da nismo edini z življenjem, obstajajo tudi ljudje, ki jih kličemo prijatelji. Tudi oni živijo. Pravih prijateljev je malo, no, vsaj tistih, ki ti nočejo uničiti življenja. Zato pazimo na takšne ljudi, ker je življenje samo eno.

Klara, 8.b

Smisel življenja

Ste se kdaj spraševali, kaj je smisel življenja ? Najverjetneje ste in kako ste odgovorili na to vprašanje ? Po mojem mnenju je smisel življenja tema, na katero bi lahko dobili nešteto odgovorov, ki bi po večini tudi bili pravilni.  Jaz bi odgovorila, da je smisel življenja, da smo se rodili, ker moramo na Zemlji nekaj narediti/uspeti, zato trdim, da se je vsak človek rodil z nekim namenom  in smo vsi vredni in enakopravni.

Poleg tega pa je smisel  življenja samo biti živ. Čeprav se sliši preprosto, se ga vsi ne držimo in hitimo, kot da bi morali doseči nekaj več od sebe, kar ni prav.

Tia, 8.a

Osmi razred razmišlja o življenju

Kako vidim življenje

Življenje je polno veselja in trpljenja.

Življenje je kot stopnice, gor in dol.

Včasih imamo dobre dneve, včasih pa slabe.

Življenje je kot ura, ko odbije zadnjič 12.00 ali takrat, ko ji zmanjka baterije, takrat zadnjič zadihamo na tem svetu.

Sami kujemo svojo pot s tem, ko se učimo, pomagamo in sodelujemo pri kakšnih tekmovanjih. Moje mišljenje je tako, da če čim bolj trdo delaš in se učiš, boš imel v prihodnosti veliko razkošja.

Aleš Paluc, 8.b

Življenje 

Življenje je kot list. Ko oveni, pade, vendar zraste nazaj, tako kot mi. Ko smo potrti in žalostni, nam ni mar za nič, ampak se vsakič znova poberemo in nadaljujemo življenje. V življenju so ves čas vzponi in padci. V življenju se moraš zavedati, da ni vse tako lepo, kot v pravljici. Življenje je sama igra in to igro moraš znati igrati, da bo čim boljša. V življenju te ne sme biti sram ali strah poskusiti nekaj, kar te veseli. Svoje želje moraš uresničiti in naj te ne bo strah sanjati.

Valentina Stevanovič, 8.a

Smisel življenja

Smisel življenja je, da smo veseli in prijazni in ko se učiteljici ne da spraševati ali ko dobiš dobro oceno. Lahko je tudi, ko uživaš. Smisel je tudi, da si svoboden in da delaš, kar hočeš.

Matija Filipič, 8.a

8. razredi razmišljajo o življenju

Življenje

Življenje je bilo podarjeno vsem, ki smo na svetu in to moramo sprejeti in spoštovati. V  življenju imamo slabe in dobre trenutke, izkušnje ter stvari, ki jih moramo sprejeti,kot nekaj pozitivnega. Vsak od nas si zasluži nekaj dobrega, in to ne vklučije denarja ampak srečo, zvestobo, ljubezen, družino, streho nad glavo ter to, da se počutiš varnega. Smisel življenja pa so tudi slabe plasti njega oz. to da nekdo umre, zboli ali podobno. Zaradi tega pa ljudje izražamo žalostna čustva (npr.jok, utrujenost).Ampak jaz menim, da življenje, ki so nam ga podarili, moramo izkoristiti in živeti na polno ter živeti enako, kot vsi drugi.

Maj Mencigar

Smisel življenja

Smisel življenja je da ga živiš do “limita” in da se ne ustaviš. Smisel življenja je tudi, da umreš. Trenutek, ko prilezeš na svet in si obsojen na smrt. Smiselno je, da uživaš  in se ne oziraš nazaj ali na kakšen avto imaš ali koliko denarja imaš, saj ko umreš, nimaš ničesar. Zato ne smeš zaradi tiste ene slabe ocene gledati na vse negativno, glej na svet pozitivno, ker enkrat, tudi zdaj ali jutri, vse izgubiš in umreš. V življenju so vzponi in padci, po padcih se moraš vedno pobrati in iz “najslabše” sitacije narediti “najboljšo”.

Tim Graber

S šolskimi Koraki v nov dan…