V petek, 1. 4. 2016, smo imeli v šoli prireditev imenovano Odprta srca, kjer smo se pogovarjali o drugačnosti, sprejemanju, prijateljstvu in kako je lahko naše življenje lepo, če imamo odprto srce.
Učenci naše šole smo se že pred prireditvijo pripravljali na Dan za spremembe. Vsak razred je lahko izdelal drevo spoštovanja in na njega nalepil liste in cvetove z lepo mislijo, ki jo je namenil sošolcem ali vsem ljudem. Vsak razred, ki se je odločil za drevo spoštovanja je naredil drugačno drevo, ki je bilo lahko iz papirja nalepljeno na vrata ali steno ali pa iz drugih materialov, kjer so bile možnosti neomejene.
Učenci 8.a razreda smo se pri razredi uri pogovarjali, kakšno drevo bi lahko naredili, da bi bilo čisto drugačno od ostalih in naš sošolec Jure Vadlja se je spomnil, da bi lahko posadili čisto pravo drevo.
Tako se je prireditev v petek začela pred šolo, kjer smo učenci posadili Ginkota odprtih src, ki smo ga tudi sami kupili s svojim denarjem. Ginkotu smo sporočili, naj raste visoko v zrak in se mu zahvalili za pomoč pri odkrivanju prave moči odprtih src in se nato odpravili v večnamenski prostor, kjer smo nadaljevali našo prireditev.
S programom sta pričeli učiteljici Marina Herman in Marjetka Bezjak, ki sta nam predstavili pomen akcije Dan za spremembe. Sledili sta Ajda in Lia z deklamacijo pesmi Odpro srce, ki sta jo sami napisali.
Alen Mehič nam je nato razkril zelo čustveno zgodbo svojega očeta, ki je pobegnil med vojno v Bosni in si po nekaj letih v Sloveniji uspešno ustvaril družino. Nadaljevala je Ilana Glisik, ki je deklamirala svojo pesem v angleščini Scars (brazgotine). Naša prva gostja je bila Ga. Sonja Černčič Lagerval, ki je z nami delila zgodbe oziroma, kot jih je sama imenovala, poglavja iz njenega življena. Zaupala nam je, kako je imela službo, ki jo je rada opravljala in se je preko nje spoznavala z veliko drugačnimi ljudmi, ki jih je sprejela in spoštovala, saj bi to morali danes zelo ceniti. Prav tako nam je povedala veliko lepih misli z globokimi sporočili, o katerih bi morali vsi ljudje na svetu zares premisliti in se vprašati, če imamo dovolj veliko srce, da v svoja življena sprejmemo drugačne ljudi. Nato smo Elena, Ajda, Doris, Eva, Pina in jaz zapele pesem Na soncu ob spremljavi kitare, na katero je igral Luka.
Naslednji sta bili gospa Mojca in njena hčerka Ilana Glisik, ki obiskuje 8. a razred ter nam zaupali svojo zgodbo, kako so ju občani Dupleka sprejeli po prihodu iz Amerike. Nato sem deklamirala prvi del svoje pesmi Drugačnost. Sledil je gospod Aleksander Kovačevič, ki je povedal še eno zelo čustveno zgodbo o sprejemu v Slovenijo in kako so takšni ljudje, ki bežijo pred vojno v svoji državi, vedno nekje tujci in jih ljudje ne sprejmejo lepo. Deklamirala sem še drugi del svoje pesmi in naš naslednji gost, gospod Uroš Dokl, nam je na kratko predstavil delo kustosa, ki ga opravlja v Muzeju narodne osvoboditve Maribor in tudi on nam je zaupal svojo zgodbo.
Iz prve roke smo izvedeli pretresljive dogodke, ki jih je doživel med vojno v Siriji. Povedal nam je tudi nekaj o projektu Jakob, ki trenutno stoji. Podrobneje nam je tudi opisal socialne igre, s katerimi je pomagal sirskim otrokom. Naša zadnja gostja Saša Berlič nam je nato povedala, kako se preko svojega poklica, ko uči na srednji šoli, spoznava z veliko učenci iz drugih držav in jim že z preprostim pogovorom zelo pomaga.
Ob zaključku sta nam Ajda in Lia zapeli pesem Svet je lep, nato pa smo odšli na pogostitev, ki smo jo učenci sami pripravili.
Imeli smo tudi ustvarjalni kotiček, kjer je lahko vsak napisal vtis o prireditvi ali pa kakšno lepo misel in jo nato obesil na drevo odprtih src ter menjalnico knjig, kjer si lahko prinesel, zamenjal ali odnesel kakšno knjigo.
Po prireditvi nas je nekaj učencev skupaj z učiteljicama odšlo v kulturni dom Dvorjane in PDG Dvorjane, kjer smo se vsem zahvalili za dobro delo, ki ga opravljajo že vrsto let, ter jim podarili domače kekse, ki smo jih sami spekli.
Sajenje skupnega drevesa nam je vsem veliko pomenilo in nas je kot razred še bolj povezalo, prireditev pa nam bo še dolgo ostala v lepem spominu.
Eva Zelnik, 8. a
