Ker je pred nami še zadnji dan pred zaključkom leta, sem za vas pripravila nekaj zanimivosti o novem letu.

Novo leto je običajno praznični dan, ki obeležuje začetek novega koledarskega leta. V gregorijanskem koledarju, ki velja v večini sveta, je to 1. januar. V rimskih časih je bil začetek leta 1. marca. V Sloveniji je novo leto državni praznik. Do leta 2012 je bil praznični dan tudi 2. januar, ko je bil zaradi varčevalnih ukrepov ukinjen. Ponovno je postal dela prost dan leta 2017.
Vendar pa vsi novega leta ne praznujejo na enak koledarski dan kot mi. Na primer v julijanskem koledarju, ki ga uporablja pravoslavna cerkev, je novo leto 14. januarja, Muslimani ga praznujejo ob začetku sončnega zahoda, Judje pa ob sončevem zahodu 22. septembra.
Novo leto pa zraven zaobljub in želj spremlja tudi veliko nasvetov in priporočil, kako v novem letu biti bolj sproščen in zadovoljen in tudi jaz sem jih nekaj pripravila za vas, da bo vaše novo leto, kot iz škatlice.

1. Treba se je osredotočiti na dobre stvari, namesto, da razmišljate, kaj vse ne deluje v vašem življenju. Osredotočiti se je treba na vse, kar je dobro. Zato se ne pritožujte, da je vreme slabo, se raje toplo oblecite in pojdite na sprehod. Gibanje na svežem zraku vam bo zagotovo dobro delo in vam dalo energijo, ki jo potrebujete.

2. Spoštujte se. Ne pričakujte, da vas bodo ljudje spoštovali, če ne spoštujete sami sebe. Spoznajte se, pomislite na vaše dobre lastnosti, ki so vredne občudovanja in spoštovanja. Pazite na to, kako se pogovarjate sami s seboj, in ne dovolite, da vas drugi zaničujejo.

3. Izogibajte se toksičnih ljudi. Otroci nas lahko veliko naučijo o življenju, med drugim tudi to, komu posvečajo svoj čas. Če nekoga ne marajo preveč, se z njim ne bodo igrali. Podobno bi morali ravnati tudi odrasli ljudje – če vam nekdo zbija motivacijo in moralo s svojo negativnostjo, se poskusite oddaljiti od takšnih ljudi oziroma se naučite, da njihovih negativnih komentarjev ne vzamete osebno.

4. Začnite varčevati: Če le imate možnost in če prazniki niso naredili prevelike luknje v vaši denarnici, začnite varčevati. Tudi, če je to le nekaj evrov na mesec.

5. Naučite se reči ne. To je včasih zelo težka stvar, vendar pa tudi zelo pomembna v življenju. Številni ljudje ne znajo postaviti meja, kar vodi v razočaranje, občutke zamere, izkoriščanja in lahko na dolgi rok pripelje do depresije. Zato ni nič narobe s tem, da rečete ne stvarem, idejam, ki vam niso všeč in ki jih ne potrebujete.

6. Poskusite znova. Tudi če ste že petkrat poskusili prenehati kaditi, a ste se nato kmalu vrnili na stara pota, poskusite znova. Po nekaterih ocenah je ljudem, ki so prenehali z neko škodljivo razvado, to uspelo šele po šestem ali celo osmem poskusu. Če ste v letošnjem letu že neštetokrat začeli telovaditi in kmalu izgubili motivacijo ter odnehali, poskusite še enkrat. Bodite vztrajni in se zavedajte, da je spreminjanje slabih navad in doseganje dobrih navad pogosto izjemno težko.

7. Podarite svoj čas za dober namen. Ko pomagamo drugim ljudem, da jim vsaj malo olajšamo življenje, ali ko delamo nekaj za skupno dobro, je naše največje plačilo občutek, da smo storili nekaj dobrega. Podarite vsaj eno uro na teden za prostovoljske aktivnosti. S tem, ko boste pomagali drugim, boste dvignili razpoloženje tudi sebi.

Kar pa je najpomembnejše: predajte se uživanju, veliko se smejte, trenirajte (telovadite, vadite svoj glasbeni, literarni, umetniški ali plesni talent), berite knjige in si privoščite dobro hrano. Ter leto vam bo minilo v hipu in z svojim življenjem boste presrečni.

Karolina, 9.b

POŠKODBA

Mija je gledala brata Bineta, ko se je vozila s kolesom, da ne bi delal neumnosti. Prišla je na oster ovinek, preostro je zavila in padla na tla. Začela je jokati na ves glas. Prijatelj Tomaž je slišal, da Mija joče in je prihitel na pomoč. Tomaž je pomagal Miji, da je prišla domov.
Oče Matej in mama Suzana sta bila vesela, da jo je pripeljal domov.

Anže, 4.d

PRINC NIKO IN ISA

Nekoč, pred davnimi časi, je na dvoru živel princ Niko. Imel je mamo Anjo in očeta Filipina. Rad se je z njima pogovarjal, a ni mu bila všeč očetova odločnost. Imel je dve želji: prva je bila, da bi si sam lahko izbral princeso in druga, da oče ne bi bil tako odločen.

Nekega dne mu je oče povedal, da bodo na dvoru priredili dvorni ples. Princ se je tega razveselil. A nato se je spomnil, da bo oče tam izbral princeso, ki bo za vedno njegova. Ko je prišel ta dan, se je princ oblekel v najlepšo obleko, ki jo je imel. A bil je žalosten. Vedel je, da bo oče zanj izbral najlepše dekle in ne najbolj prijazne in dobre po srcu. In res je bilo tako. Oče je izbral Klaro, ki mu je bila po videzu najbolj všeč. Princu pa je bila pri srcu Isa iz sosednje vasi. Izmenjala sta si svoja naslova in si že več krat pripovedovala zgodbe iz svojega življenja. Dogovorila sta se, da se srečata naslednjo noč ob enih, ko bosta oba pobegnila od doma. Princ je Iso pričakal s šopkom v roki, Isa pa je bila tako čedna, da ga je povsem prevzela. Princ je stopil do Ise, ji najprej izročil šopek in nato pokleknil pred njo. Izročil ji je prstan. Isi je vzelo sapo, princa je močno objela, ga poljubila in sprejela prstan. Okrog njiju se je zbralo veliko vaščanov, s kraljem Filipinom vred. Vsi so jima zaploskali in jima priredili poroko.

Tako sta princ Niko in Isa živela srečno do konca svojih dni.

Zala, 4.d

JANA IN PLES

Nekoč je živela deklica Jana, ki se je želela naučiti plesati, pa ji starši niso dovolili. Poskusila jih je prepričati, a je bilo vse zaman. Ko je bila v šoli in jo je učiteljica vprašala koliko je 2 + 2 je odgovorila 5, namesto 4, ker je razmišljala le še o plesu. Potem pa so čez nekaj dni pisali ocenjevanje in je pisala 1. Starši so ponoreli in dobila je kazen, da se ne sme več družiti s prijateljicami. A tudi to ni pomagalo. Tudi pri ocenjevanju Naravoslovja in tehnike je dobila 1. Starši so obupali in jo vendarle vpisali v plesni tečaj. In ne morete verjeti – že čez nekaj mesecev je Jana znala plesati, vse enke v šoli pa si je popravila s peticami. Vsi so bili zelo srečni in zadovoljni.

Zala, 4.d

LOVEC IN TRIJE MEDVEDI

Živel je lovec po imenu Marko. Imel je svojo družino, ženo in dva otroka, Lili in Aneja. Nekega dne je Marko odšel v gozd opazovati živali. Ko je gledal skozi daljnogled, je zagledal medveda. Opazoval ga je in je bil presenečen, ko je zagledal še dva medvedja mladiča, kako se igrata. Kasneje je zagledal mamo medvedko kako šepa. Poklical je svojega prijatelja lovca. Skupaj sta poskrbela za mamo medvedko. Odšla sta domov k svojim družinam, da jim povesta zgodbo o medvedji družini. Oče Marko je otrokoma razložil, kaj se dogaja v gozdu. Žena Ana je bila srečna, da je mož Marko prišel celi domov, saj bi ga lahko raztrgal medved. Lili in Anej sta zelo ponosna na svojega očeta, da je lovec in, da je rešil medvedjo družino.

Sara, 4.d

PETER ZAJEC

Junak v naši zgodbi nima super moči. Ima rep in štiri tačke. Ima tudi par visokih ušes. Ste že ugotovili kdo je to? To je zajček! To je Peter Zajec. Nekaterim se zdi malo smešno, da se piše Zajec in mu je ime Peter. Že od nekdaj je bil pustolovec. Je tudi posvojen. Njegova skrbnika sta medveda. Želel je najti svoje starše. Zato je nekega dne spakiral in se odpravil na pot.

Najprej ni vedel, kje začeti. Nato se je spomnil, kaj mu je mama rekla: »Srček,« je začela: »Veš, vsi imamo drugačne misli, a vsak najde odgovor v svojem srcu.« Zato je Peter na razcepu poti zavil desno, namesto levo. Odločil se je za težjo pot, vendar tega ni vedel. Na poti so ga namreč čakale mnoge pasti. Prva past je bila vrvica, ki ga je obrnila na glavo. Mimo je prišla veverica. » Veverica, prosim pomagaj mi iz te strašne pasti,« jo je prosil Peter. »Oprosti zajček, ampak ne utegnem. Nabrati moram lešnike in želode za zimo.« Mimo je prišel še človek. Ko je videl ubogega Petra, ga je takoj rešil pasti in odpeljal v zavetišče. Tam so ga pregledali in dali med ostale živali. V zavetišču sta bila prav takšna zajčka kot on, le da sta bila veliko manjša od njega. »Gremo ven, potrebni ste svežega zraka,« se je zaslišal glas. To je bil lastnik zavetišča. Peter se izmuznil ven skozi luknjo v ograji. Na cesti ga je skoraj povozil avto. A se mu je le uspelo v gozd vrniti brez praske. Spomnil se je, kaj mu je rekla veverica. In res. Petra je začelo zebsti. Videl je hišico. »Oprostite, ker motim,« je premražen trkal Peter. »Le vstopi,« sta mu rekla prijazna zajec in zajčica.

Pri teh zajcih je ostal celo zimo. Spomladi je bil že velik. Imel je hčerko Mio in sina Mateja. Imel je tudi ženo Moniko. Peter je, s svojo družino, živel srečno do konca svojih dni. Upam, da Petru ne boste povedali te skrivnosti. Zajčka, ki sta ga sprejela čez zimo k sebi, sta bila njegova starša.

Julija, 4.d