Zgodbe iz 4.d

POŠKODBA

Mija je gledala brata Bineta, ko se je vozila s kolesom, da ne bi delal neumnosti. Prišla je na oster ovinek, preostro je zavila in padla na tla. Začela je jokati na ves glas. Prijatelj Tomaž je slišal, da Mija joče in je prihitel na pomoč. Tomaž je pomagal Miji, da je prišla domov.
Oče Matej in mama Suzana sta bila vesela, da jo je pripeljal domov.

Anže, 4.d

PRINC NIKO IN ISA

Nekoč, pred davnimi časi, je na dvoru živel princ Niko. Imel je mamo Anjo in očeta Filipina. Rad se je z njima pogovarjal, a ni mu bila všeč očetova odločnost. Imel je dve želji: prva je bila, da bi si sam lahko izbral princeso in druga, da oče ne bi bil tako odločen.

Nekega dne mu je oče povedal, da bodo na dvoru priredili dvorni ples. Princ se je tega razveselil. A nato se je spomnil, da bo oče tam izbral princeso, ki bo za vedno njegova. Ko je prišel ta dan, se je princ oblekel v najlepšo obleko, ki jo je imel. A bil je žalosten. Vedel je, da bo oče zanj izbral najlepše dekle in ne najbolj prijazne in dobre po srcu. In res je bilo tako. Oče je izbral Klaro, ki mu je bila po videzu najbolj všeč. Princu pa je bila pri srcu Isa iz sosednje vasi. Izmenjala sta si svoja naslova in si že več krat pripovedovala zgodbe iz svojega življenja. Dogovorila sta se, da se srečata naslednjo noč ob enih, ko bosta oba pobegnila od doma. Princ je Iso pričakal s šopkom v roki, Isa pa je bila tako čedna, da ga je povsem prevzela. Princ je stopil do Ise, ji najprej izročil šopek in nato pokleknil pred njo. Izročil ji je prstan. Isi je vzelo sapo, princa je močno objela, ga poljubila in sprejela prstan. Okrog njiju se je zbralo veliko vaščanov, s kraljem Filipinom vred. Vsi so jima zaploskali in jima priredili poroko.

Tako sta princ Niko in Isa živela srečno do konca svojih dni.

Zala, 4.d

JANA IN PLES

Nekoč je živela deklica Jana, ki se je želela naučiti plesati, pa ji starši niso dovolili. Poskusila jih je prepričati, a je bilo vse zaman. Ko je bila v šoli in jo je učiteljica vprašala koliko je 2 + 2 je odgovorila 5, namesto 4, ker je razmišljala le še o plesu. Potem pa so čez nekaj dni pisali ocenjevanje in je pisala 1. Starši so ponoreli in dobila je kazen, da se ne sme več družiti s prijateljicami. A tudi to ni pomagalo. Tudi pri ocenjevanju Naravoslovja in tehnike je dobila 1. Starši so obupali in jo vendarle vpisali v plesni tečaj. In ne morete verjeti – že čez nekaj mesecev je Jana znala plesati, vse enke v šoli pa si je popravila s peticami. Vsi so bili zelo srečni in zadovoljni.

Zala, 4.d

LOVEC IN TRIJE MEDVEDI

Živel je lovec po imenu Marko. Imel je svojo družino, ženo in dva otroka, Lili in Aneja. Nekega dne je Marko odšel v gozd opazovati živali. Ko je gledal skozi daljnogled, je zagledal medveda. Opazoval ga je in je bil presenečen, ko je zagledal še dva medvedja mladiča, kako se igrata. Kasneje je zagledal mamo medvedko kako šepa. Poklical je svojega prijatelja lovca. Skupaj sta poskrbela za mamo medvedko. Odšla sta domov k svojim družinam, da jim povesta zgodbo o medvedji družini. Oče Marko je otrokoma razložil, kaj se dogaja v gozdu. Žena Ana je bila srečna, da je mož Marko prišel celi domov, saj bi ga lahko raztrgal medved. Lili in Anej sta zelo ponosna na svojega očeta, da je lovec in, da je rešil medvedjo družino.

Sara, 4.d

PETER ZAJEC

Junak v naši zgodbi nima super moči. Ima rep in štiri tačke. Ima tudi par visokih ušes. Ste že ugotovili kdo je to? To je zajček! To je Peter Zajec. Nekaterim se zdi malo smešno, da se piše Zajec in mu je ime Peter. Že od nekdaj je bil pustolovec. Je tudi posvojen. Njegova skrbnika sta medveda. Želel je najti svoje starše. Zato je nekega dne spakiral in se odpravil na pot.

Najprej ni vedel, kje začeti. Nato se je spomnil, kaj mu je mama rekla: »Srček,« je začela: »Veš, vsi imamo drugačne misli, a vsak najde odgovor v svojem srcu.« Zato je Peter na razcepu poti zavil desno, namesto levo. Odločil se je za težjo pot, vendar tega ni vedel. Na poti so ga namreč čakale mnoge pasti. Prva past je bila vrvica, ki ga je obrnila na glavo. Mimo je prišla veverica. » Veverica, prosim pomagaj mi iz te strašne pasti,« jo je prosil Peter. »Oprosti zajček, ampak ne utegnem. Nabrati moram lešnike in želode za zimo.« Mimo je prišel še človek. Ko je videl ubogega Petra, ga je takoj rešil pasti in odpeljal v zavetišče. Tam so ga pregledali in dali med ostale živali. V zavetišču sta bila prav takšna zajčka kot on, le da sta bila veliko manjša od njega. »Gremo ven, potrebni ste svežega zraka,« se je zaslišal glas. To je bil lastnik zavetišča. Peter se izmuznil ven skozi luknjo v ograji. Na cesti ga je skoraj povozil avto. A se mu je le uspelo v gozd vrniti brez praske. Spomnil se je, kaj mu je rekla veverica. In res. Petra je začelo zebsti. Videl je hišico. »Oprostite, ker motim,« je premražen trkal Peter. »Le vstopi,« sta mu rekla prijazna zajec in zajčica.

Pri teh zajcih je ostal celo zimo. Spomladi je bil že velik. Imel je hčerko Mio in sina Mateja. Imel je tudi ženo Moniko. Peter je, s svojo družino, živel srečno do konca svojih dni. Upam, da Petru ne boste povedali te skrivnosti. Zajčka, ki sta ga sprejela čez zimo k sebi, sta bila njegova starša.

Julija, 4.d

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.