Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Žana Halužan

Živim zdravo

ZDRAVO ŽIVLJENJE

Trikrat na dan umijem zobe,
saj brez tega skoraj ne gre.
Zvečer se stuširam
ali v kopeli uživam.
Sveža in umita se v posteljo odpravim,
lepo se naspim
ter se spočita zbudim.

Redno se gibam,
Se na nič ne oziram,
Ob pesmi še malo z ritko pomigam
Ter v zdravem življenju uživam.
Sprehodim se po svežem zraku,
zdravo živim na vsakem koraku.

Pet obrokov na dan pojem,
To je energija, saj veš, da vem.
Grem na kolo
za zdravo telo,
drsat po ledu
in sankat po snegu,
tekat v naravi
in na sprehod ob Dravi.

Podam se v naravo,
Pazim na prehrano,
Vsem naj bo znano,
Da le tako je naše življenje zdravo.

Lucija Koren, 6. b

ZDRAVO ŽIVLJENJE

Mi zdravo živimo,
vsak dan si zgradimo,
se ful veselimo,
saj življenje je polno zabave
pa tudi zelenjave.

Nas ptice podijo
in starši lovijo,
vse polno je zdrave …
Ja, te zelenjave.

Mi ful smo veseli,
pa gremo h kopeli,
ker tam smo tudi začeli.

Vsak dan se učimo
in zdravo živimo
pa gremo po hruško,
‘lej to debeluško!

Pa gremo do sadja,
tam čaka nas ladja,
mi gremo v vesolje
na travnato polje.

Je dost’ zelenjave
in dobre prebave,
če zdravo živimo,
se ful veselimo
in gremo v vesolje
na travnato polje.

Neža Glonar, 6. b

ŽIVIM ZDRAVO

Živim zdravo,
in grem z veseljem v naravo,
zdravo živim
ter se pogosto veselim.

Sadje in zelenjava
sta prava zabava,
paradižnik in jabolko sta prava
ter zdrava.

Veliko se gibam
in tudi migam,
nikoli ne zbolim,
ker zdravo živim.

Jem veliko sadja,
sem polna zdravja,
ananasi in banane
so prava malica zame.

Jem veliko zelenjave,
ter sem polna zabave,
korenje in zelje
se v mojih ustih dobro zmelje.

Iris Gole, 6. b

ZDRAVO ŽIVIM

Jaz zdravo živim in se veselim.
Sadje in zelenjava, to je dobra prebava!
Paradižnik, kumarice in korenček,
to je domač zdravilni venček.

Če ne bi rada bila debeluška,
na mizi vsak dan naj čaka te hruška.
Za zdrav duh in telo
pojdi redno na kolo!

Nauk zgodbice te naše,
naj zdrava hrana ti paše,
manj omrežji in facebooka,
potem tvojemu telesu ne bo muka!

Hana Mulec, 6. b

KATJA ZAŽIVI ZDRAVO

Nekoč se je rodila čudovita deklica Katja. Ob rojstvu je bila kot majhen balonček. Toda ta mali ljubek balonček se je sčasoma in z leti spremenil v balon.

Njena starša sta bila bogata, zato je bilo na mizi vedno veliko hrane. Katja tudi v šolo ni hodila, saj je imela zasebne učitelje in zato ni niti telovadila. Le včasih je zaplavala v bazenu na dvorišču. Z leti se je balon večal in kmalu je postajalo resno. Starša sta postala zaskrbljena in jo odpeljala k zdravniku, ki jima je povedal, naj začne Katja manj jesti in se več ukvarjati s športom.

Vpisali so jo na tenis. Katja ni nikoli prišla na trening. Starša sta jo prepisovala iz enega v drug šport. Nikoli se ni prikazala. Na gimnastiko pa je zraven prišla mama. Katja ni hotela sodelovati. Starša sta bila obupana. Potem pa jima ni preostalo drugega kot da jo vpišeta v šolo. V šoli je telovadila, toda balon se ni zmanjšal. Sčasoma sta ji starša prepovedala jesti sladkarije in maščobe. Tudi to je ni ustavilo. Vsakič se je potihoma splazila v kuhinjo in pojedla, kolikor je lahko. Tudi zdravnik ji ni mogel pomagati.

Nekega dne je v šoli videla čudovito suho dekle, ki ji je bilo ime Lana. Pozdravila jo je, ona pa jo je ignorirala in odšla dalje. Katja se je spraševala, če je to zaradi izgleda in teže. Bila je žalostna. Ko je Katja prišla domov, ni hotela jesti. Vsak dan je pretekla dva kilometra in v šoli je dala vse od sebe. Tako je bilo dva meseca. Zelo je shujšala in kmalu za tem je zbolela. Morala je v bolnišnico. Zdravnik ji je povedal, da je v redu, če je želela biti suha, toda ne bi smela pretirano telovaditi in ničesar jesti.

Ko je Katja lahko odšla iz bolnišnice, se je odločila, da bo jedla zmerne količine hrane in telovadila kot vsi ostali. Tokrat se je naučila pomembne stvari. Jej zdrave in zmerne količine hrane in se dovolj gibaj.

Kaja Breznik, 6. b

ZDRAVO ŽIVLJENJE DEKLICE LINE

Pozdravljeni! Moje ime je Lina in stara sem 12 let. Aktivno se ukvarjam z gimnastiko, zato je moje življenje zelo zdravo. Tukaj je opis mojega dneva:

Zjutraj se zbudim ob šestih zjutraj. Oblečem se, umijem zobe in pojem velik zdrav zajtrk. Jem zelo raznoliko, a jutranji obrok zmeraj vsebuje žitarice in sadje. Po zajtrku se peš odpravim na trening, ki se začne ob sedmih zjutraj. Ker trening traja od ure in pol do dveh ur, zamudim v šolo, ampak zaradi tega imam status športnika. Po pouku imam tudi trening in sicer pet ur – tri ure treninga in dve uri kondicijskih vaj. Po treningu grem domov in naredim vse za šolo. Ob večerih doma vadim, kar sem se naučila na treningih, včasih pa si tudi vzamem čas, da gledam televizijo. Spat grem ob devetih, saj sem zjutraj rada spočita in naspana.

Moje življenje, kot ste videli, se večinoma vrti okoli gimnastike in šole. Glede hrane pa tudi moram paziti. Imam pet obrokov na dan. Zajtrk, malico, kosilo, popoldansko malico in večerjo. Zajtrk je vedno obilen, da lahko sploh začnem dan. Za malico po navadi jem samo kruh ali pa sadje. Kosilo je vedno različno. Včasih zraven kosila pojem tudi kakšno sladico. Za popoldansko malico pojem kakšen jogurt in kruh, za večerjo pa nekaj lahkega. Pijem večinoma vodo, saj je to najbolj zdravo.

Po mojem mnenju živim zdravo, ampak se tudi kdaj pregrešim. Košček čokolade mi nikoli na škodi.

Žana Ivana Halužan Sagadin, 6. b

Kako je Krjavelj ponočne tatove za vselej odgnal

Vsi poznamo zgodbo z naslovom Kako je Krjavelj s hudičem opravil. Te zgodbe pa zagotovo ne poznate. Takole je bilo:

V vaški krčmi so se vsak večer zbirali vaščani in star vaški posebnež Krjavelj. Tudi ta večer je prišel. ˝Pozdravljeni, stari dobri prijatelji,˝ je rekel Krjavelj. ˝No, kakšno zgodbo pa bomo danes slišali, Krjavelj?˝ so ga vprašali. Krjavelj je nekaj časa razmišljal, nato pa dejal: ˝Vam bom kar to o tatovih povedal. Jaz okoli polnoči stojim na ladji za stražo. Ko se začenja neurje, se morje razburka in jadra plapolajo. Ko zagledam še eno barko v daljavi, si oddahnem, da nismo sami. Plujemo proti barki, ker nas zanima, kdo so. Plujemo, plujemo, plujemo, a barka pa kar naenkrat izgine.˝ ˝Kako izgine, če pa ste jo videli?˝ deja Krištof. ˝Ja, ne vem. Pač je nismo več videli,˝ nadaljuje Krjavelj. ˝No. Barka izgine, a BUM. Kar naenkrat barka stoji ob nas in na našo ladjo začnejo plezati gusarji. Nakar se domislim! Z barko odplujem okoli 100 metrov vstran. Oni se mi približujejo, nakar jaz sam pohitim v kabino po prte. Nadenem si jih in stopim ven. Pomorščaki so bili že čisto blizu.˝ ˝Pa nisi prej rekel, da so bili gusarji!?˝ v smehu reče Janezek.˝Saj je vseeno, kaj so bili,˝ deja Krjavelj,ki nemoteno nadaljuje. ˝Bili so blizu in potem stopim ven. Slišati je bilo: uuuu, uuuuuuuu, uuuu. Nakar se zaslišijo kriki: aaaaaaa, duh, duh bežite,˝ pripoveduje Krjavelj smehu. Vsi poslušalci mirno poslušajo. ˝In tako sem se znebil tatov iz ladje,˝ pripoved zaključi Krjavelj. Ko vidijo, da je končal, pa Micka reče:˝Na pij, pij in jej kolikor zmoreš, ko pa si tako dobro opravil.˝

Krjavelj ponosno popije požirek vina, ostali pa se smejijo Krjavlju in komaj čakajo na novo zgodbo.

Žana Ivana Halužan Sagadin, 6.b

Verjetno že poznate našega Krjavlja. Zagotovo pa te zgodbe še ne poznate.

Krjavelj nekega hladnega večera prisopiha v gostilno, češ, da ima nekaj novega. In skrivnostno zakriči: “A veste, tisto črno noč v marcu, ko sem tako kot ponavadi zvezde štel pod onim sivim mostom. Bil sn že prek taužnt, pa slišim neke šumet tam v onem bljižnem grmu.˝ Kjavelj pogleduje okoli k svojim zbranim poslušalcem in umirjeno nadaljuje: ˝Pa sn se skril pod most in opazoval…-˝ “Kak si te opazoval či je tema bila?˝ ga začudeno vpraša eden od poslušalcev. Krjavelj pa nadaljuje: ˝Zvezde so svetle pa poslušal sn.. Pa čujem neki šum… Nekdo hodi! Pa jaz hitro skočim v grmovje. Stopil sem pa glih na mravljišče, pa sem že mel idejo, kaj bom nardil. Vzel sem v pest mravlje in jih vrgel v zvok, da so oni nepridipravi kuj v zrak poskakali. Pa sem začel sovo oponašat. Joj, kak so se prestrašli vsi. Kuj poskakali so in šli domu. Pa je enemu iz žepa padla denarnica. Tako sem izvedel, kdo so, jih prijavil policiji in stvar je bila rešena.”

Urša Koser, 6. a

Kulturni dan

V torek, 22.12.2015, smo odšli na ogled lutkovne predstave. Šli smo v Mestno gledališče Ptuj. Tam smo si ogledali predstavo Rdeča kapica. Predstava mi je bila zelo všeč. Po predstavi pa smo si šli ogledat mesto Ptuj. Ptuj je najstarejše mesto v Sloveniji. Ogledali smo si tudi Ptujski grad. Sprehajali pa smo se po mostu, pod katerim teče reka Drava. To je bil zame zelo lep dan.

Marisa Špičko, 2.a

Gledali smo lutkovno predstavo Rdeča kapica. Bilo je zelo lepo. Nastopali so: Rdeča kapica, mama, volk, babica in lovec. Ko smo odšli na ogled Ptuja, smo hodili po pločniku, stopnicah in mostu. Na mostu je bilo veliko ključavnic, sicer ne vem zakaj? Ampak razgled nad Dravo, vauu! Nad mano je bilo veliko galebov, nekateri pa so plavali v Dravi. Zraven so še bile race in dva laboda. Pod drugim mostom, na katerem so vozili avtomobili, je plaval še eden labod. To je mogoce bil prometni labod! Videli smo tudi psičko brez lastnika. Uboga psička! Upam, da se ni izgubila.

Staša Alekseja Kukovec, 2.a

Odšli smo na avtobus. Sedel sem z Gašperjem. Na Ptuju smo najprej gledali predstavo o Rdeči kapici. Po predstavi smo odšli na Ptujski grad. Z Gašperjem sva se igrala igro “ne stopi na razpoko”. Na poti do avtobusa smo prečkali most čez reko Dravo.

Kevin Kacjan, 2. a

Ko se je končala lutkovna predstava, smo odšli na sprehod po Ptuju. Med sprehodom po cesti sem videl veliko avtomobilov. Ko smo prispeli do mostu, smo opazili pripete ključavnice. Teh ključavnic je zelo veliko. To je simbol ljubezni in večnosti. Na Dravi sem opazil veliko labodov, ki so plavali.

Klemen Gradišnik, 2. a

Moj razburljiv vikend

V soboto je bilo miklavževanje na drsališču v Spodnjem Dupleku. Pred obiskom Miklavža je bil pester razvedrilni program. Ati me je dvignil na ramena, da sem si lahko ogledala vse pevce, plesalke, drsalko in godbo. Ko sta prišla Miklavž in parkelj, smo se otroci zbrali okrog niju. Preden je Miklavž razdelil darila, smo z njim zmolili Sveti Angel. Potem sva z atijem pohitela v bar, kjer naju je čakala mami z drugim Miklavžem. Ta Miklavž je bil prav poseben, saj so ga spremljali štirje strašni parklji. Ko sem se želela slikati z Miklavžem, se mi je približal en parkelj. Verigo mi je hotel oviti okrog vratu. Bila sem zelo prestrašena. Na srečo je mami stopila do parklja in me rešila. Parklji so res grozni, a če si priden, se ne rabiš bati.

Nikolina Štenta, 2.c

Tehniški dan

V ponedeljek, 7. 12. 2015, smo imeli tehniški dan. V šolo smo prišli ob 13.30, kjer smo imeli najprej kosilo. Kosilo smo v miru pojedli. Ob 14.00 pa smo se zbrali v učilnici s svojo razredničarko. Vsak razred je izdeloval nekaj, kar bomo prodajali na božičnem sejmu.

6.b razred smo izdelovali namizne aranžmaje. Pri izdelavi izdelkov sta nam pomagali gospa Rajka in gospa Tinka.
Najprej nam je gospa Tinka na hitro pokazala, kako narediti aranžma. Njen aranžma je bil zelo lep. Tako smo se tudi mi lotili dela. Na začetku smo morali svoje skodelice napolniti s cvetličarsko gobo. Pri tem nam je pomagala gospa Tinka. Ko smo opravili to, smo začeli delati aranžma. Najprej smo v gobo zapičili svečo in nato borove veje. Ko smo pa z vejicami prekrili gobo, smo lahko aranžma začeli okraševati.

IMG_0839[1]

Na voljo smo imeli več različnih stvari. Aranžma smo lahko okrasili z mašlji, prozornimi angelčki, sanmi, božičkom,… Aranžma smo lahko okrasili tudi s kroglicami, cimetom, storži in vrvicami.

IMG_0847[1]

Delali smo zelo hitro, zato smo nekateri naredili kar dva aranžmaja. Gospa Martina Dominko pa je bila tako prijazna, da nam je spekla pecivo, ki je bilo odlično.

IMG_0834[1]

Tako se je naš dan počasi končal. Aranžmaje smo zapakirali v škatle in se poslovili od gospe Tinke in Rajke.

Dan mi je bil všeč, saj smo imeli pouk popoldne. Preživeli smo čudovit in poučen dan.

Žana I. Halužan S., 6. b

Intervju: Tea Savec

Tea Savec obiskuje 8.a razred OŠ Duplek in je stara 13 let. Trenira karate in je v njem zelo uspešna. S Teo sva se pogovarjala o karateju in njenih uspehih.

Kako dolgo že treniraš karate?
Karate treniram že 8 let.

Zakaj si se odločila trenirati karate?
Za karate me je zelo navdihnil film Karate Kid in še seveda moja sestra.

V katerem klubu treniraš?
Treniram v klubu WKSA Duplek.

Kako poteka tekmovanje karateja?
Najprej moraš vedno priti 1 uro prej, da se segreješ. Nato sledi predstavitev sodelujočih občin in klubov. Po predstavitvi sodniki najprej ocenjujejo Kate (to je nakazovanje gibov) in za tem sledijo borbe. Po vseh končanih borbah so na koncu še razglasitve rezultatov. Ena borba pa ponavadi traja 2 minuti.

Kakšni so tvoji dosežki?
Največkrat 1. mesto. Bila sem tudi evropska prvakinja v Italiji in državna prvakinja Sevnici.

Kje potekajo tekmovanja v Sloveniji in tudi v Evropi?
Tekmovanja lahko potekajo kjerkoli, samo telovadnica mora ustrezat pogojem.

Je karate individualen šport ali potrebuješ svojo ekipo?
Karate je večinoma individualen šport, a pri določenih stvareh potrebuješ ekipo.

Kako se pa razumeš s svojo ekipo?
V redu se razumem z ekipo.

Se z ekipo družiš tudi tudi po treningih?
Z nekaterimi se družim tudi izven treninga, tako da ja.

Ali zaradi tekem dosti potuješ?
Ne potujem ravno dosti.

Še kdo v tvoji družini kaj trenira?
V moji družini trenira tudi moja sestra in to karate.

Ali že veš kaj bi postala po poklicu? Bi ostala v športu?
Ne vem, kaj bi postala po poklicu, ampak verjetno ne v športu in bi bil karate samo moj hobi.

Hvala Tei za deljenje svojih majhnih skrivnosti in kratek klepet.

Žana I. Halužan S. in Maj Garb, 6.b

Obiskali smo Radio Center

V torek, 30.11.2015, smo se nadarjeni učenci in tisti, ki obiskujemo novinarski ali dramski krožek, odpravili na Hitradio Center.
Po pouku ob 14.00 smo se zbrali in se nato odpravili na avtobus. Do Maribora smo se vozili približno 20 minut. Ko smo prišli do cilja, nas je prijazno sprejel gospod Štefko Bratkovič.

dsc_1680

Nato smo se razdelili v dve skupini po razredih. Prva skupina se je odpravila na ogled zgornjega nadstropja, medtem ko si je naša skupina ogledala pritličje.
Po odhodu prve skupine smo si ogledali, kako obdelujejo telefonske pogovore. Obrazložili so nam svoje delo. Po ogledu sobe smo se odpravili v glavni studio, kjer sta bila Ana in Silvester.

dsc_1697

Razložila sta nam, kako se pripravljata za vodenje radia in kako poteka delo moderatorja. Ker sta nato morala v eter, smo odšli iz studia v zgornje nadstropje. Povedali so nam, da je zgornje nadstropje predvsem namenjeno marketingu. Najprej smo zato odšli v manjši studio, kjer smo se lahko snemali. Precej dolgo smo bili v snemali sobi, ker nam je bilo snemanje zelo všeč. Nato smo se sprehodili do prostora, kjer so bili računalniki. Tam so nam tudi pokazali, kje vse hranijo posnetke, glasbo in podobno. Ena od zaposlenih nam je tudi pokazala, kako skrbi za oglase, da se predvajajo po radiu pravilno in smiselno.

Po ogledu pa nas je Radio Center povabil tudi na pijačo v sosednji lokal, kar nas je še dodatno razveselilo. Med sedenjem in klepetanjem se je odvijal tudi intervju z gospodom Štefkom Bratkovičem.

dsc_1710

Po končanem intervjuju pa je po nas že prišel avtobus, zato smo se odpravili domov. Med vožnjo smo se veselo in navdušeno pogovarjali o radiu Center.

Ta dan mi je bil zelo všeč, ker je bil ogled zanimiv, zaposleni novinarji pa so bili zelo prijazni. Dan bi zagotovo še kdaj ponovila.logo_radio_center

Žana I. Halužan S., 6.b

Strokovna ekskurzija

V ponedeljek, 9.11. 2015, smo se učenci 6. razredov odpravili na strokovno ekskurzijo v Maribor.

Zjutraj ob 7.30 smo prišli v šolo in se ob 7.40 odpravili na avtobus. Z avtobusom smo se odpeljali v Maribor, kjer smo izstopili na postaji na Glavnem trgu. Tako smo se sprehodili skozi staro mestno jedro, kjer smo videli prvo električno svetilko in mariborski grad.

IMG_0144[1]

Nato smo se odpravili do Muzeja narodne osvoboditve Maribor. Tam smo se razdelili v dve skupini. Naša skupina je odšla najprej na kratko delavnico, kjer smo se pogovarjali o glasbilih. Tudi sami smo si eno izdelali. Imenuje se čivink.

IMG_0203[1]

IMG_0150[1]

IMG_0179[1]

IMG_0299[1]

Po končani delavnici smo odšli na predstavitev naravne in kulturne dediščine. Po predstavitvi smo še odšli na ogled muzeja, kjer smo si lahko pogledali stare predmete oz. našo kulturno dediščino. Po ogledu muzeja smo še pomalicali in se nato odpravili v frančiškansko cerkev, kjer smo si ogledali orgle. Bilo je zelo zanimivo saj nam je učitelj glasbe Primož Kramberger zaigral na njih. Orgle so bila zelo glasne, a zvenele so tudi zelo lepo. Ogledali smo si tudi klaviature orgel. Imele so 3 klaviature in še veliko drugih gumbov.

IMG_0217[1]

IMG_0225[1]

IMG_0229[1]

Ko nam je učitelj zaigral pesmi do konca, smo se odpravili dalje na stražni stolp. Preden smo se odpravili gor, so nas učitelji spet razdelili v dve skupini. Ko smo se vzpenjali po stopnicah, je bilo zelo visoko in stopnice so bile strme. Ko smo prišli na cilj (torej na stolp), nas je tam dočakal neverjeten prizor. Iz stolpa se je videl celoten Maribor in bilo je resnično lepo. Slikali smo razgled, nato pa smo si šli ogledat sobo čuvaja, ki je prebival na stolpu. Sobica je bila zelo majhna, a lepa. Po ogledu sobe smo se počasi odpravili nazaj. Ko se še je vrnila druga skupina, smo odšli na Glavni trg, kjer smo čakali avtobus. Tudi med čakanjem smo občudovali lepo obnovljene stare hiše.

Tako je naš avtobus prišel in naša ekskurzija se je zaključila. Bilo je zelo lepo in še enkrat bi ponovila to ekskurzijio.

Žana Halužan Sagadin, 6.b

V kinu

Med počitnicami sva s starejšo sestro Patricijo odšli v Kolosej. Najprej sva kupili karte za ogled risanke Hotel Transilvanija 2. V dvorani sva potrebovali tudi prigrizek. Jaz imam zelo rada sladkorno peno, zato sem si jo tudi naročila. Bila je rumene barve in imela je bananin okus. Moja sestra pa si je naročila nacho sir. S prigrizki sva odšli v dvorano. V dvorani je bilo zelo veliko otrok. Poiskali sva svoja sedeža in se udobno namestili. Ugasnile so se luči in risanka se je začela. Najbolj mi je bila všeč mala netopirka Manca, ki ima zelo rada ljudi. Risanka je trajala zelo dolgo. Bilo je veliko smešnih prizorov, zato smo se veliko smejali. Zelo sem uživala. Starša sta mi obljubila, da si bom še večkrat šla ogledat premiero kakšne nove risanke.

Teja Pivec, 2.a