Arhivi Kategorije: Vrtiljak dogodkov

Članki o dogodkih na šoli, s šolskih eksurzij, dnevov dejavnosti, …

Športni dan – tek na smučeh

 V torek, 5.2.2019, smo učenci od 6. do 9. razreda na OŠ Duplek imeli zimski športni dan.
Učenci so lahko izbirali med smučanjem, plavanjem, drsanjem in tekom na smučeh. Tisti, ki so šli smučat in tisti, ki smo šli na tek na smučeh, smo se zbrali že ob 7. uri zjutraj. Na avtobus smo naložili osebne stvari in smučke ter se odpravili proti Rogli. Vozili smo se dobro uro, ko smo končno prispeli.
Razdelili smo si malico in se odpravili proti hotelu Natura. Tam smo si obuli čevlje za tek na smučeh, pomalicali ter se opremili za tekanje. Tekali smo približno eno uro, nato pa smo zopet šli na malico. Odtekali smo približno 15 kilometrov tekaške proge.
Ob koncu, ko smo bili že vsi utrujeni, smo očistili sneg iz smuči ter se preoblekli in odšli proti parkirišču. Tam nas je čakal avtobus, s katerim smo prej prišli, ter se odpeljali proti naši šoli. Ko smo prispeli, smo si razdelili smuči ter odšli domov.
 
Erik Žižek, 9.b

Športni dan – drsanje in pohod

V torek, 5.2.2019, smo imeli učenci šestih, sedmih, osmih in devetih razredov športni dan. Izbirali smo med tremi zimskimi športi in plavanjem. Midve sva izbrali drsanje.

Ko smo se okoli pol osme ure zjutraj zbrali vsi drsalci, smo z avtobusom krenili v Maribor. Ustavili smo se pred Prvo gimnazijo, kjer stoji prelepo drsališče. Piko na i mu doda zanimiva oblika. Takoj za tem, ko smo si obuli drsalke ter na glavo nadeli čelade, smo stopili na led. Vozili smo se z medvedki ter tekmovali, kdo bo prej prevozil celotno drsališče. Drsali smo se dobro uro. Ko se je iz pohoda na Piramido Maribor vrnila 2. skupina, smo se zamenjali. Nas je čakal pohod do kapelice na vrhu hriba, oni pa so bili na vrsti, da izkusijo čarobnost ledu. Že po prvih nekaj metrih so bili nekateri utrujeni. Spraševali so, koliko je še do vrha, če lahko gremo po bližnjici, če bi se lahko obrnili in šli nazaj,… Ampak, kljub vsem problemom, nam je uspelo. Na vrhu smo si oddahnili ter uživali ob pogledu na Maribor. Nekateri smo poiskali tudi Duplek, toda še zdaj nismo prepričani, če je tisto res bila naša občina. Po fotografiranju ter upanju na uresničitev želja smo se podali nazaj k drsališču. Med potjo smo obkrožili še ribnik ter pozdravili vrstnike iz OŠ Korene. Dan smo zaključili s povratkom domov.

Ta dan je navdušil tudi tiste, ki niso ravno športni tipi. In veste kaj? Ta športni dan je bil zares zimski. Proti koncu nas je celo presenetil sneg.

Lia Horvat Zupančič in Ajda Rojko, 8.a

Zimski športni dan

V torek, 5. 2. je za učence od šestega do devetega razreda potekal športni dan. Lahko smo izbirali med štirimi različnimi dejavnostmi, smučanjem, drsanjem, plavanjem ter tekom na smučeh. Jaz sem se odločila za drsanje.

Zjutraj smo se zbrali pred šolo in tam pričakali avtobuse, ki so nas odpeljali na drsališče pred prvo gimnazijo. Prostor je bil odprt, oblikovan v stezo. Najprej smo si obuli drsalke ter na glavo poveznili čelado. Nato smo lahko uro in pol drsali. Za nekatere je bila to prva taka izkušnja, drugi so to počeli že večkrat, a prav vsi smo se zabavali. Na koncu smo drsalke odložili na stran ter se odpravili na piramido. Tam smo si ogledali Maribor še iz zraka. Imeli pa smo še nekaj časa, zato smo obhodili še ribnik.

Športni dan je bil zagotovo nepozaben in upam, da ga drugo leto zopet ponovimo.

Mia Miholič, 8. b

Kako preživeti šolo

Zdravo,

v današnjem blogu Vam bom razkrila skrivnosti o preživetju osnovne šole. Sedaj hodim v osmi razred, torej je za mano veliko težkih, a lepih let. Iz mojih izkušenj sem ugotovila, da obstajata dve bližnjici, ki ti lahko olajšata pot. Upam, da Vam bodo nasveti v pomoč.

Kot prvo je seveda učenje. Najti moraš svoj stil, seveda pa je najboljša metoda učenje sproti. Ampak dvomim, da kdo to počne iz veselja. Nečesa, ki nas ne veseli, pa ne moremo opravljati z odliko. Zato je bolje, da izberemo sebi primernejši pristop. Vem, da se ljudje učimo z različno hitrostjo in ne moremo doseči enakih rezultatov v istem času. A to nas dela posebne.

Torej, kot sem že rekla, obstaja več načinov učenja. Nekateri si snov posnamejo in jo nato znova in znova poslušajo. Spet drugim pomaga ustvarjanje izpiskov ter miselnih vzorcev. Če želite biti uspešni, pa morate zagotovo poslušati med poukom. Tako bo več kot polovica dela že opravljena. Zelo priročno je tudi, če si snov preberemo pred spanjem, saj si takrat zapomnimo največ.

V bistvu se učenja lahko naučimo. To nas po navadi ne skrbi preveč. Več nam pomeni družba, priljubljenost ter prijateljstva. Sliši se preprosto, a veliki večini je težko navezati stik in se sporazumevati. Skrbi nas njihovo mnenje. Seveda to ni prav, ampak priznajmo si, še nikoli se nismo pogledali, ne da bi razmišljali o tem, kako nas bodo ocenili drugi. Toliko se ukvarjamo s tem, da pozabimo, kdo smo. Pri svobodi nas omejujejo pravila družbe.

Ker pa v tem blogu dajem nasvete, bom s tem nadaljevala. Ni nujno, da smo zapostavljeni, ne rabimo se skrivati za drugimi. Najboljše je, da začnemo sklepati prijateljstva. To se na prvi pogled zdi zastrašujoče, pa ni. V osnovni šoli ste obdani z vrstniki, ki se spopadajo s podobnimi težavami in si čas krajšajo z enakimi interesi. Ni tako težko stopiti do nekoga in se spoprijateljiti. Vse je v naših glavah. Zato se ne bojte postaviti zase, ponuditi nekomu roko in je sprejeti. Šola je preprosta, če jo gledaš skozi mirne oči.

Upam, da sem Vam z nasveti pomagala.

Lepo se imejte,

Mia

Smo ljudje lutke?

Čeprav vedo že veliko o naši vrsti, je še vedno nekaj stvari, ki jih je treba ugotoviti. Ljudje smo skrivnostna bitja.

Ni čudno, da ima vsak človek drugačno mnenje o tebi. Na primer jaz. Nekateri mislijo, da sem sramežljiva, dokler me ne spoznajo. Drugi me imajo za odgovorno, nekateri za tečno, drugi spet za smešno, … Vsi imajo drugačno predstavo. Vsi imajo drugačne misli. Tudi jaz, tudi ti. Niti dva na tem svetu, ki ga ti prav dobro poznaš, nista enakih misli. Vsak ima tudi drugačen odgovor na vprašanje, kako je nastal človek. Jaz o tem razmišljam predvsem pred spanjem. Moja predstava je, da smo lutke. Lutke še večjih ljudi. Saj veste, kot imamo mi Barbike, imajo oni nas. Če želijo dramo, nas med seboj sprejo. Včasih, ko so žalostni, naredijo žalostne tudi nas. Če se želijo smejati, nas postavijo v smešno situacijo. Njihovo počutje izrazijo na nas. Vem, nenavadna predstava, vendar, če pomisliš, je lahko tudi smiselna. No, kakor za koga. Zanimivo je tudi, kako gledamo na enako situacijo vsi različno. Ali pa kako smo si med seboj različni, čeprav imamo obenem tudi veliko podobnosti. Vsi smo enaka vrsta. Vsi mislimo. Vsi čutimo. Vsi komuniciramo. Vsi živimo na enakem planetu. Vsi imamo enake potrebe.

Vsak človek nekaj prispeva, k razvoju, ampak vprašanje je, če nam bo to uspelo vzdržati.

Srečno,

Lia

 

 

 

 

Samo enkrat se živi

Moje ime je Erik in star sem 14 let ter obiskujem 9.b razred Osnovne šole Duplek. Za pisanje bloga sem se odločil zato, ker se mi zdi lepo, če lepe stvari deliš s svojimi prijatelji, sošolci in s tistimi, ki te poznajo preko spleta, ali pa samo bežno.

Če pa smo že pri tem, bom začel s šolskim letom 2017/18. Na 8. razred imam zelo lepe, če ne najlepše spomine, saj sem se iz dneva v dan bolj zbliževal s prijateljicami, ki so takrat obiskovale 7. razred. Skupaj smo se družili že v šoli, po pouku pa smo se včasih vsi, včasih le nekateri, skupaj sprehajali po našem lepem kraju – Dupleku. Med sprehodi smo se skoraj vedno, ko nam je zmanjkalo energije, ustavili pri našem Kremkotu, ki ima najboljše sladolede. Ko smo sladoled pojedli, smo se odpravili nazaj proti šoli, kasneje pa domov. Šola je po mojem mnenju odlična odskočna deska za celo življenje. V šoli spoznaš nove ljudi, s katerimi ustvariš močne prijateljske vezi. V osnovno šolo hodimo približno 9 let. V teh 9 letih sem si jaz osebno našel veliko oseb, katerim lahko zaupam in vem, da jim lahko povem karkoli, pa bodo to zadržali zase. Veliko vlogo pri tem imajo tudi starši, če pa že govorimo o šoli, pa imajo učitelji in razredniki največjo vlogo. Dober učitelj in razrednik je za moje pojme takšen, ki je razumevajoč, strpen, komunikativen, sproščen in kar je najpomembnejše, pravičen in pošten.

Vrnimo se nazaj na stvari, ki se tičejo  izobrazbe. Večina nas ve, da je osnovna šola obvezna, pri srednji šoli pa je nekoliko drugače, saj ni obvezna. Ko, oziroma če končaš srednjo šolo, dobiš poklic. S poklicem dobiš službo. S službo dobiš plačo, s katero se lahko preživljaš. Sebe ali svojo družino. Zato je pomembno, da hodimo v šolo, saj si dandanes brez šole – nič. Z vami naj delim misel, Lona Wattersa: “Šola je zgradba s štirimi stenami – in prihodnostjo vmes.”

Sedaj pa še nekaj o življenju. Torej, kako se življenje začne? Ko  smo bili majhni, so nam skoraj vsi govorili, da smo nastali tako, da sta se mami in ati imela rada in iz njune ljubezni si nastal/a ti. To je delno prav. Vse pa se je začelo z ljubeznijo. Ljubezni je sledilo spočetje. Takrat je bilo skorajda zagotovljeno, da se bo rodila edinstvena oseba. Vsak človek je edinstven. Približno 9 mesecev te je mama nosila pod srcem. Ko si se rodil, se je tvoje življenje nadaljevalo. Rastel si, se razvijal in odraščal v pravega človeka. Človek je po naravi socialno bitje, ki ima željo po družbi. No, to je nujno za življenje. Ko pa smo že pri družbi, pa recimo kakšno besedo o tem.

Večina od nas ima za svojo družbo rada sočloveka ali pa kakšnega hišnega ljubljenčka. Ste se kdaj vprašali, kakšno bi bilo življenje, če bi se vsako živo bitje držalo samo zase? Če se ne bi poslušali? Bilo bi obupno, vam povem. Nič ne rečem, vsak človek ima rad čas zase. Eni ga potrebujejo več, eni pač manj. Enako je v ljubezni. V zvezi potrebuje vsak izmed partnerjev čas zase, da si zbistri misli. V življenju majhen delež ljudi dela na tem, kako si bodo zgradili prihodnost. Nekateri pa se prepustijo življenju, se ne obremenjujejo s tem, saj verjamejo, da se bo vse samo uredilo. Mogoče imajo prav. Mogoče se jim bo nasmehnila sreča. Mogoče jim bo žal ali pa bodo razočarani.

Na kratko povedano, samo enkrat se živi, zato uživaj življenje, če ti gre vse super in si najsrečnejša oseba na svetu, ali pa je vsak dan tvoj najslabši dan in se počutiš, kot da si zguba.

Erik Žižek, 9.b

Kulturni dan ob dnevu samostojnosti ter božično-novoletno rajanje

V petek, 21.12.2018, smo imeli učenci od 6. do 9. razreda kulturni dan. Na ta dan nismo imeli pouka, ampak rajanje.

Nekaj dni prej smo se dogovorili, kaj bomo počeli tisti dan po razredih. V šolo smo prispeli ob 7.30 in odšli v razrede. Vsak iz našega razreda je moral prinesti snežinko, ki smo jo sami izdelali. Nekateri razredi so imeli rajanje, drugi pa obdarovanje z darili.

Nastopajoči na proslavi smo morali biti v jedilnici ob 8.00, čeprav se je prireditev začela komaj ob 8.20. Na prireditvi so nastopali tisti, ki so hoteli. Na začetku je nastopil pevski zbor z himno in pesmijo Perfect Eda Sheerna, kjer sta bila solista Vid in Alina iz 7. razreda. Preostali nastopajoči so peli, deklamirali ali igrali na kakšen inštrument.

Po prireditvi nas je čakala okusna malica, ki jo imamo vsi radi. To so bili hot-dogi. Nato pa je sledilo veliko rajanje, ki je trajalo kar od 9.30 do 11.30. Pripravili so ga učenci 9. razredov. Predvajali so same znane pesmi, ob katerih smo radi zaplesali. Po prireditvi pa nas je čakalo kosilo in smo se odpravili domov. Nekateri peš, drugi z avtobusom, po nekatere pa so prišli starši.

Upam, da bodo v tem letu tudi tako dobre prireditve, kot je bila ta.

Lara Klemenčič, 8.a

Učenci učencem – 2.del

V sredo, 12.12.2018, smo se že drugič letos zbrali v zgodovinski učilnici. Prireditev je bila obvezna za nadarjene učence in učence iz predmetov turistična vzgoja, seveda pa so se srečanja lahko udeležili vsi, ki jih je to zanimalo.

Prireditev se je začela okoli enih popoldne. Najprej sta nas glasbeno pozdravila učenca Jan in Žan iz 6. razreda, ki sta nam zaigrala na kitaro in violino. Druženje smo nadaljevali s potopisi. “Potovali” smo v Romunijo z Lio in v Barcelono z učenko Žano. Na naši poti smo spoznavali arhitekturo in značilnosti krajev. S pomočjo Aline in Lane pa smo kasneje odpotovali tudi v nebesa k angelom. S pomočjo ročnih spretnosti smo naredili tudi angelčke iz papirja, ki smo jih kasneje tudi lahko malo okrasili. Našo pot smo končali v telovadnici, kjer smo spoznali še športe, s katerimi se ukvarjajo učenci naše šole. Najprej smo se s pomočjo Urše in Tinota ogreli, kasneje pa smo še z njuno pomočjo zaplesali. Kasneje pa smo poslušali še predstavitev odbojke, nogometa, gimnastike.

Karolina Pernek, 8.b

Večer poezije in mladosti

V ponedeljek, 3. decembra, na rojstni dan največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, se je na naši šoli odvijal Večer poezije in mladosti. Zbrali smo se ob 17. uri in prireditev se je začela z govorom knjižničarke, nadaljeval pa z različnimi deklamacijami, recitacijami ter glasbenimi točkami. Nastopali so otroci vseh generacij in lahko bi rekla, da so letošnja tema bile muce, saj je večina mlajših deklamiralo pesem o teh živalcah. Slišali pa smo tudi mnoge inštrumente, kot so klarinet, harmonika in kitara. Nekateri pa so se nam predstavili s prečudovitimi pevskimi točkami. Po prireditvi smo še poklepetali ob vročem čaju in sladkih piškotih.

                                                                  Ema Bračko, 8.b

 

Božiček za en dan

Vsi smo veseli božiča, kajne? Vsi nestrpno odštevamo dneve, vsak dan v pričakovanju odpremo novo okence v adventnem koledarju in razmišljamo o vseh velikih darilih, ki nas bodo pričakale pod božičnim drevesom. Ampak mnoge družine s strahom odštevajo čas do božiča. Sprašujejo se, kako naj kupijo darila, ko pa nimajo niti za hrano. Zato smo že tretje leto učenci in naši starši priskočili na pomoč, kolikor je v naši moči. Že tretje leto namreč sodelujemo v dobrodelni akciji Božiček za en dan.

Vsak razred na šoli je dobil ‘svojega otroka’. Otroci, ki smo jih dobili, so bili približno naših let, zato smo se lahko lažje odločili kaj mu/ji bomo prinesli, tudi na podlagi naših interesov. Vsak učenec je v šolo prinesel majhno pozornost. Vsa manjša darilca so se kasneje združila v eno veliko. Darila smo nato okrasili, jih opremili z imenom prejemnika in jih oddali učiteljici Valentini Gaberšek Jančič, ki je bila kot vsa leta organizatorka te akcije.

Menim, da je akcija Božiček za en dan prečudovita. Ima prelep namen, in dejstvo, da lahko pomaga vsak od nas, je krasno. Upam, da se ta akcija ne bo zavrgla in bomo v njej sodelovali še nadaljna leta, ker z vsako malenkostjo, ki jo prispevamo, otroku polepšamo božič.

Ajda Rojko, 8.a