14.1.2019

Pozdrav !

Glede na to, da je ta blog zadnji, v njem želim govoriti o nečem, kar jaz zelo rada berem. To so quoti oz. motivacijski verzi. Zelo so mi všeč angleški, zato sem jih za Korake prevedla v slovenščino :

-“Ti si bodisi tako lepa ali grda, kot verjameš, da si. Sama opredeliš svojo lepoto. To ni moč, ki bi jo lahko kdorkoli ocenil”.
-“Ne primerjajte mojega življenja z vašim. Ni primerjave med luno in soncem, oba svetita, ko je njun čas”.
-“Noben razlog, da ostaneš, je dober razlog, da odideš”.
-“Zapomni si, da tudi tvoji najslabši dnevi imajo samo 24 ur”.
-“Ko ti da življenje sto razlogov za jok, pokaži življenju da imaš tisoč razlogov za veselje”.
-“Včasih moraš pozabiti, kaj čutiš in si zapomniti, kaj si zaslužiš”.
-“Čas, ki ga uživaš zapravljati, ni zapravljen čas”.
– Resnica o strahovih:

“Ni te strah teme, strah te je kaj je v njej.
Ni te strah višine, strah te je padanja.
Ni te strah ljudi, ki so okoli tebe, strah te je, kaj si oni lahko mislijo o tebi.
Ni te strah ljubezni, strah te je le, da ne boš ljubljen nazaj.
Ni te strah poskusiti še enkrat, strah te je le, da bo te prizadelo ponovno zaradi istega razloga.”

Čavčav za zdaj, Tia

Danes bom v svojem blogu govorila o hišnih ljubljenčki, natančneje o psih in ljubezni do njih.

Večina ljudi si že v rani mladosti izbere svojo najljubšo žival. Enim so všeč psi, drugim ribe, tretji imajo radi srne in medvede, nekateri pa se odlično razumejo s kačami in pajki. Toliko kot je različnih ljudi, je tudi različnih okusov in želja. Bistveno pa je, da se vsak posameznik dobro počuti v družbi živali, ki si jo je izbral in da jo ima rad. A to še ni vse. Tudi žival se mora z nami dobro počutiti, da ji znamo razložiti, kaj želimo od nje, da ji pokažemo, kje so njene meje, da jo primerno socializiramo in da zanjo skrbimo z vso odgovornostjo.

Nekatere živali so bolj iznajdljive, druge manj; npr. pujsi so izjemno inteligentne živali. Zaupam vam pa še, da so od vseh živali inteligenti najbolj pujsi, čeprav si tega ne mislimo. Po dokazljivih podatkih so na stopnji triletnega otroka, a raziskava še ni končana. Predvidevajo pa, da so dejansko na stopnji petletnega otroka.V živalskem kraljestvu pa so po inteligenci na četrtem mestu, takoj za delfinom, slonom in šimpanzom. Po pameti so premagali celo naše zveste spremljevalce, pse.

Kakorkoli se odločimo, katero žival bomo imeli doma, moramo vedeti, kako živi, kaj potrebuje, kaj ji sploh lahko nudimo, oziroma se vprašati, ali ji bomo lahko nudili vse, kar potrebuje, da bo zdrava, srečna in zadovoljna v življenju z nami. Mi smo njihov glas, mi smo tisti, v katere polagajo vse svoje upanje. Mi smo njihovi najboljši prijatelji in ta naziv si moramo priboriti. Ni vse samoumevno. Tudi pri živalih moramo pridobiti zaupanje, spoštovanje, ljubezen in predvsem prevzeti odgovornost.

Si lahko predstavljate, kako nas vidi naš pes ali mačka, ko se vrnete po eni uri nakupovanja z vrečkami, polnimi dobrot? Ali veste, kakšne so njegove misli? Njegove misli so usklajene z njegovim načinom razmišljanja in to je: »Kako sposoben je moj človek! Kako pretkan in mogočen lovec je! Samo poglej, koliko hrane je uspel naloviti v tako kratkem času!« (Meisterfeld, Pecci 2000: 7)

Vemo, kako prikupni so mali puhasti nebogljeni kužki. Takoj se zaljubimo v prisrčne kepice, eno odnesemo domov in se začnemo igrati z njo, po možnosti na njej popolnoma neprimeren način. Pozabimo, da ta prisrčna puhasta kepica raste in se razvija hitreje kot človek. V enem letu bo zrasla do svoje končne velikosti. Vse, česar nismo naredili dobrega za to kepico v njenem prvem življenjskem letu, se nam bo povrnilo v negativni obliki. To pomeni, da smo po vsej verjetnosti spregledali, da imajo tako kot človeški mladiči tudi pasji mladiči svoja obdobja v razvoju, kjer je treba biti še posebej pozoren na določeno obnašanje in ga popraviti. Če tega ne naredimo, pes ni socializiran, ne pozna reda in nima določenih meja. Postavlja svoje meje, ki se povečujejo in nam niso všeč. Postane nadležen, vse, kar naredi, da bi pridobil našo pozornost, nas moti. Pes je družabno bitje, ne pa samotar. Tudi, če si do sedaj niste mislili je lajanje način pridobivanja pozornosti in prav s tem lajanjem nas spravlja ob živce.(Meisterfeld, Pecci 2000: 51) Fine (2010: 4–6)

Povezava med ljudmi in živalmi je pripomogla, da so živali postale člani družin. Razlaga tudi, kako lastniki domačih živali uporabljajo pse, da si zapolnijo pomanjkanje čustvene podpore v življenju. Ljudje imamo srečo, da poznamo vrsto živali, ki si zelo želi naše družbe. Psi so nam v marsičem podobni, vsi smo družabna bitja. Prav tako so željni vodenja. Psi so po naravi živali, ki živijo v tropu. Vsak pes ima svoje mesto, delo in vlogo, kar ga ne razlikuje bistveno od ljudi. Višji položaj in večjo odgovornost si mora pes izboriti ali pa jo, glede na splet okoliščin, zavzame drugače. Ljudje in psi lahko odlično sobivajo, če so tako psi kot ljudje primerno izobraženi.

Dober odnos, ki je povezan z zaupanjem in vzajemnim spoštovanjem, lahko človeku in psu daje ogromno koristi. Ne samo čuvanje in varnost, temveč tudi socialne, psihične, fizične in nenazadnje tudi terapevtske. Primerno vzgojeni psi, kot so npr. terapevtski psi, nas iz dneva v dan pozitivno presenečajo. Psi zelo dobro vedo, kako se počutimo, kako razmišljamo, čeprav ne govorimo istega jezika, veliko pa razberejo tudi iz naše mimike. Če bo odnos med gospodarjem in psom prijateljski, potem bo pes tudi bolj miren na povodcu, ko ga boste peljali na sprehod. (Hočevar 2016: 83)

Zato, se morate že pred nakupom psa pozanimati katero pasmo bi radi imeli in da sta si lastnik in pes po značaju podobna, saj, tako lahko odlično bivata drug ob drugem. In na tem svetu ima vsakdo ima nekoga rad. Tudi, če je to hišni ljubljenček In tako pravi tudi pregovor: ” Dokler ne občutiš kako je imeti rad živali, ostane del tvoje duše neprebujen.

Karolina

10.1.2019

Tukaj je nekaj nasvetov, ki vam omogoča lepo in zdravo življenje.

• Odpravite se na sprehod v park, vendar tokrat počasneje. Opazujte cvetlice, mimo katerih hodite, luže, drevesa, psička, ki se valja po travi.

• Ulezite se na travo in opazujte oblake. Vaše misli bodo lažje in čiste.

• Sprehajajte se bosi po travi in občutite naravo iz prve roke.

• Zapeljite se nekaj kilometrov ven iz mesta in raziščite gozd.

        Brez izgovorov na urniku označite čas za naravo!

Valentina

11.1.2019

Danes se pa posvetimo bolj žalostni temi. Žalosti.

Najprej razjastnimo, kaj je žalost?

Žalost je eno izmed osnovnih čustev, ki je nasprotje veselju.

Vendar, ko smo žalostni, to izražamo na drugačne načine.

Pa si poglejmo nekaj primerov:

1. Spremenjen vzorec spanja

Ljudje, ki se navzven ali navznoter ne počutijo dobro, skoraj vedno spremenijo svoje načine in čas spanja. Nekateri spijo preveč, saj se ne morejo prisiliti, da bi vstali iz postelje, ali pa sploh ne spijo, ker jim negativne misli tega ne dopuščajo.

2. Prisiljena sreča

Pri nesrečnih ljudeh lahko večkrat opazite veselje, ki pa se ne zdi resnično. Njihov obraz je sprva popolnoma brezčuten, v naslednjem trenutku pa na njem opazite zaigran nasmešek, s katerim ljudje želijo prikriti resnične občutke.

3. Izogibanje pogovorom, v katerih bi morali razkriti čustva

Ker si vaš prijatelj  ne želi, da bi izvedeli, da zaradi nečesa trpi, bo bolj čustvene in resnejše tematike pogovora hitro preskočil. Velikokrat pogovor obrnejo na popolnoma nepovezano temo, samo da bi vas odvrnili od vprašanj o njihovem počutju ali čustvenem stanju.

4. Prenajedanje ali stradanje

Žalost močno vpliva tudi na naš apetit.Ob prisotnosti negativnih čustev na hrano se ljudje različno odzovemo. Nekateri se bodo naenkrat začeli prenajedati in bodo na ta način »hranili svoja čustva«, drugi pa bodo popolnoma izgubili apetit.

5. Opuščanje skrbi zase

Dobro počutje v lastnem telesu je za žalostne ljudi nepomembno. Ker so stvari v njihovem življenju že tako slabe, ne vidijo smisla, da bi trud vlagali v skrb zase.

Valentina

Čas nas spremlja celotno življenje. Mnogi se samo sprašujemo:” Kaj moramo še narediti?” in ”Kaj vse še imamo danes?”. Zato si težko vzamemo prosti čas, ko odmislimo čisto vse in smo samo mi in/ali nekaj najboljših prijateljev/ic. Danes vam bom v svojem blogu delila nasvete, kje vse se lahko sproščamo v različnih letnih časih.

Čeprav mnogi mislite, da morate za svoj prosti čas in sprostitev zapraviti veliko, denarja se motite. Prosti čas je tudi doma, ko si naredite limonado in popečete kokice in se usedete pred televizor ter gledate film ali pa kakšno serijo. Če pa niste tak tip človeka, vas lahko sprostijo tudi sprehodi v gore ali v parkih. Tako se boste sprostili in še kaj naredili za svoje telo. Raziskave pa so pokazale, da se kar 40% ljudi sprošča in svoj prosti čas nameni športu, nekaj manj pa glasbi ali pa kar obojemu. Fantje ga namenijo predvsem nogometu in košarki, ter igranju harmonike, bobnih in trobenti, punce pa plesu, odbojki in gimnastiki ter igranju flavte, violine in kitare. Pri glasbi pa nekateri govorijo, da so nekatera glasbila samo za punce, nekatera pa samo za fante, a to seveda ni res. Vsak ima svoje interese in svoje zmožnosti, saj moraš pri glasbi za nekatera glasbila imeti zelo dober posluh.  Seveda pa ni nič narobe, če uživate tudi na raznih prireditvah in nastopih. Mogoče pa ste dobili ali pa boste v prihodnosti igralec/ka. Sprostimo pa se lahko tudi s svojimi prijatelji. V vročih poletnih mesecih lahko izberete piknik ali skupinski ogled živalskega vrta in podobno. V zimskem letnem času pa lahko obiščete razne muzeje, galerije, ali pa se zabavate z igranjem družabnih iger.

V svojem življenju pa morate biti tukaj in zdaj, saj se stvar hitro spremeni in nadaljuje. Svoj današnji blog zaključujem z mislijo: ”Ne ozirajte se na to, koliko časa ste pustili za seboj. Osredotočite se na čas, ki ga imate zdaj. ”

Karolina Pernek, 8.b

V življenju velikokrat pomislimo na druge in nase pozabimo. Če se za kaj odločimo, je že takoj naše naslednje vprašanje: ”Ali bodo moji prijatelji to razumeli in ali se bodo z mano pogovarjali tudi, ko bom to naredil/a?” Zato se moramo velikokrat pogledati v ogledalo in se zavedati, da smo edinstven in neponovljiv človek. In ker vem, da je o čustvih težko govoriti, predvsem pred drugimi, sem vam za moj današnji blog pripravila seznam pozitivnih trditev:

• Rad se imam in se spoštujem.
• Zaslužim si srečo.
• Imam prijatelje.
• Vztrajam pri delu.
• Razvijam svoje sposobnosti.
• Znam organizirati svoj čas.
• Verjamem vase, tudi ko me je strah.
• Imam pravico delati napake.
• V meni je pogum.
• Sodelujem z drugimi in jih sprejemam.
• Na stvari (dogodke in situacije) znam pogledati s pozitivne strani.
• Sprejemam se takšnega, kot sem.
• Pomagam drugim.
• Znam se vživeti v druge in jih razumeti.
• Znam reči ”ne”, kadar kdo od mene zahteva kaj slabega.
• Pozitivno razmišljam o sebi – ne primerjam se z drugimi v svojo škodo.
• Sprejemam svoje telo in zunanji videz.
• Vem kaj si v življenju želim in se trudim, da bi to dosegel/a.
• Lahko vplivam na veliko stvari v svojem življenju.
• Z zaupanjem začenjam svoje delo.
• Sem odgovoren človek.
• Imam pravico povedati svoje mnenje.
• Poskušam razumeti svoja čustva, kadar sem prizadet/a.
• V ljudeh iščem dobre lastnosti.

Čeprav se vsak od nas ne najde v vseh teh trditvah, ni to nič neobičajnega: ”Vsak pač ni za vse.” Je pa prav, da pogosto o svojih čustvih spregovorimo in probamo v vsakem najti pozitivno stvar, tudi, če nam ta oseba ni preveč všeč. Saj le tako spoznamo drug drugega. Moj današnji blog bom zaključila z mislijo: Življenje je kratko, zato poskusite kaj novega in bodite spontani in sprejemajte samega sebe.”

Karolina Pernek, 8.b

Danes se vam še zadnjič javljam. Današnji blog bom uporabila kot letak, kot odsev. Upam, da boste ob branju vsaj za trenutek pomislili, kaj lahko naredite za boljši jutri.

Ljudje smo ogromni onesnaževalci. Če ne onesnažujemo fizično, s plastiko in odpadki, onesnažujemo z besedami. Z nepotrebnimi žaljivkami, kritikami, zaradi katerih se ljudje počutijo ničvredne. Ampak ker mislim, da sem o besednem onesnaževanju v teh petih dneh govorila že dovolj, bom v današnjem blogu izlila svoje misli o onesnaževanju narave.

Ko se je vse začelo, ko še nismo bili pohlepni in požrešni in smo bili zadovoljni z malim, je naravni ciklus popolnoma normalno tekel. Leta, desetletja, tisočletja so minevala in ljudje smo hoteli vedno več. Prišel je razvoj. Z razvojem seveda ni nič narobe, slabo pa je tisto, kar je prinesel s sabo. Odpadki, snovi ki se v naravi ne razkrajajo. In zdaj smo tu. V enaindvajsetem stoletju svet tako rekoč razpada. Pojenjajo zaloge, ki jih je Zemlja milijone let polnila. V oceanih plastika duši živali. Kiti nasedajo-zanalašč. Celo sama narava nas z vročinskimi vali, globalnim segrevanjem, neverjetnimi klimatskimi spremembami, potresi, poplavami in vulkanskimi izbruhi opozarja, da je bolna. Da ne zmore več. Mi pa vse znake, simptome njene bolezni vztrajno ignoriramo.

Pazimo na Zemljo dokler jo še imamo, ker v zadnjih letih postaja ‘zdrava Zemlja’ znanstvena fantastika.

Še zadnjič,
Ajda

Nedelja je. Ura bo vsak čas 6 popoldan in jaz sem se spomnila današnje teme. Na začetku tega šolskega leta sem sodelovala na natečaju, katerega je bila naloga, da pišemo pismo sebi. O tem, kaj nam je na nas najbolj všeč in kaj si zase želimo. Pisati smo morali v prvi osebi, zato je bila naloga še težja. Mi je pa dala misliti o zelo pomembni temi, ki je danes neznana večini ljudi. Samopodoba.

Samopodoba so vtisi in stališča o nas samih. Lahko bi jo poimenovala tudi košarica pisanih stvari. Zakaj? Ker gre za vse, kar storimo, kar mislimo, kar čutimo,… Čeprav se skozi leta spreminja, bo in tudi vedno je bila del nas. Del nje sta tudi samozavest in samospoštovanje. Ta dva se prikažeta ob določenih dejanjih. Samozavest, ko se vprašamo, če smo tega sposobni in če se bo izšlo, samospoštovanje pa deluje kot zrcalo nas samih. Velikokrat na njega vpliva mnenje drugih. V današnjem času se imajo mladi za grde in neuporabne, kar je slabo samospoštovanje.

Bistvo današnjega bloga ni bilo, da vam predstavim dejstva. Želela sem deliti to pesmico, verz, zapisano stvarco (ne vem, kako bi jo poimenovala)… Upam, da vam bo všeč.

Sem grd/a,
zato me ne prepričuj, da
sem zelo lepa oseba,
ker ob koncu dneva,
da se sovražim
in nočem lagati sebi, s tem da govorim,
da lepota v meni ne pomeni nič,
tako da se bom opominjala,
sem najslabša oseba
in nič, kar boš rekel, mi ne bo dalo verjeti, da
zaslužim si ljubezen
ker ni važno kaj,
nisem dovolj dobra
in nisem v volji, da bi verjela, da
lepota na meni obstaja,
ker kjer koli se vidim, vedno mislim:
Sem res tako grda, kot pravijo?

Če želiš vedeti pravi pomen pesmi, jo ponovno preberi od spodaj gor.

Upam, da boste imeli uspešen teden, ki je pred nami,

Lia

12.1.2019

Današnja tema je ljubezen.

Kaj je sploh ljubezen?

je čustvena navezanost in naklonjenost drugim osebam.

Lahko pa tudi na primer do:

– ljubezen do učenja

-ljubezen do živali

-ljubezen do narave

-ljubezen do glasbe

Obstajajo 4 vrste ljubezni:

1.Prva ljubezen

To se ponavadi zgodi v osnovni in srednji šoli. Gre za ljubezen, v kateri mislimo, da bo vse popolno. Zdi se kot v pravljici. Misliš, da si našel pravo osebo. Ampak po nekaj časa prideš do spoznanja, da ni vse tako lepo kot v pravljici. Ampak iz nekega razloga še vedno vztrajamo. Ta vrsta ljubezni nas na koncu nauči, da je vse šlo prehitro in, ko bomo dovolj stari bo že prišlo. Do takrat pa se zabavajmo.

2.Težka ljubezen

To je pa najbolj žalostna vrsta ljubezni. Ljubezen, za katero smo pretočili največ solz in prebedeli največ noči. Ampak nas nauči pomembne lekcije. V tej ljubezni pride do bolečin , drame, laži , prevar… Tukaj se moraš naučiti, da se pobereš in ne obupaš. Če se ti to zgodi, verjemi, ni konec sveta. Dosti fantov je še za tebe. Ne smeš se pustiti zmanipulirati, bodi samozavesten/na.

3.Nepričakovana ljubezen

To je pa ljubezen, katere sploh nismo pričakovali. Ko se to zgodi, se nam zdi to čisto napačno, ne moremo si predstavljati, da bi kdaj bili s to osebo. Ne moremo si predstavljati, da se to sploh lahko zgodi. Začne se tako, da se povežemo s tako osebo, ki nas razume, ima enako poti kot ti in vse je tako prelahko za zvezo in ne moremo si predstavljati, da nas taka oseba sprejme take, ko smo. Nauči nas, da če se nekaj zdi dobro, potem tako je, četudi bi v teoriji temu nasprotovali.

4.Višja ljubezen

To je pa najpomembnejša ljubezen, v kateri imaš rad sam sebe. To ne pomeni, da si samovšečen. Pomembno je, da imaš na prvem mesto rad sebe in, da si na prvem mestu ti. Ne smeš se zanemarjati. Moraš se sprejet takega kot si, ker tak/a kot si si najlepši/a.

Če na hitro povzamemo, obstajajo 4. vrste ljubezni. In v vsaki se nekaj naučimo. Moramo pa vedeti, da nobena od teh 4 ljubezni ni trajna. Seveda je pa pomembno, da slediš svojemu srcu in se ne predaš.

Valentina