Leto hitro mine. Hitro se koledar ustavi na 31. decembru in vse, kar nam ostane, so spomini. Tudi leto 2019 je, vsaj meni, minilo prehitro. Doživela sem veliko stvari, med drugim vstopila v zadnji razred osnovne šole, kar je hkrati vznemirljivo, a hkrati prepojeno s strahom in žalostjo. Čez nekaj mesecev bom namreč zadnjič stopila čez prag OŠ Duplek kot učenka.

Leto 2019 je bilo polno vzponov in padcev, kakor vsako leto. Doživela sem veliko in hkrati spoznala, da na koncu dneva ostaneš le ti, sam s sabo. In, da si sam edina oseba, ki ji lahko popolnoma zaupaš. V spominu pa mi bo definitivno ostala Praga, letošnje prekratke poletne počitnice ter vsi zastavljeni in izpolnjeni cilji.

Od leta 2020 si želim le eno. Srečo. In to ne tisto površno, ohlapno srečo, ki jo dobiš in kratkotrajno začutiš ob materialnih stvareh. Želim si, da se bi smejala brez pomena, da bi bila hvaležna za vsak dan in da bi 2020 bilo leto, ki si ga bo vredno zapomniti.

Sedaj je pravi čas za nove ideje, nove rešitve, za vse, kar je tako dolgo čakalo, da končno plane na dan. Ne čakajte na 2021! Naj bo to leto vaše leto.

Ajda, 9.a

Moje leto 2019 je bilo zanimivo in polno dogodivščin.
Januarja in februarja smo večina časa porabili v naravi z našo psičko Belo ter uživali na smučiščih.
Marca sem postala državna prvakinja v karateju v svoji kategoriji.
Aprila sem dopolnila svojih 12 let, meseca maja pa sem dobila svoj prvi fotoaparat.
Junija sem dobila svojo sestrično Nomi.
Julija pa smo z družino odšli na dopust na Sočo.
Avgusta smo z mojo najboljšo prijateljico , družino ter bratrancem odšli na morje na Hrvaško.
Septembra pa sem prvič vstopila v 7. razred.
Oktobra smo na Vurberku praznovali noč čarovnic ter uživali v kratkih počitnicah.
Novembra se je odprlo drsališče v Dupleku.
Decembra pa sem uživala praznike v družbi najbližjih. Novo leto 2020 smo preživeli na gradu Vurberk, prvi dan v letu pa smo bili ob Dravi na novoletnem skoku, ki smo ga organizirali v sklopu našega društva Ohranimo naravo čisto.

Karin, 7.b

2020. Število, ki ga večina ljudi pretekli teden piše narobe. Jaz sem seveda med njimi… V tem letu se bo zgodilo marsikaj, med drugim bom končala z osnovno šolo ter se čez slabih 6 mesecev poslovila od mojih sošolcev. Želim si, da bo to leto kar se da uspešno ter veselo. Da se bo vsakemu izpolnila kakšna želja pa da bo to leto prav tako polno ljubezni.

Pri novinarskem krožku mi je všeč naš način dela, da ni nobene teorije in upam, da bo tako še naprej. Takšen način dela bom kar malo pogrešala.

Upam, da bo vaše leto čudovito,

Lia

Metka se je zjutraj zbudila in na postelji je zagledala pismo. Odprla ga je in ugotovila, da ji je pisal Maj. V njem je pisalo:

Metka, obljubi, da nikomur ne boš povedala. Vedno si bila moja najboljša prijateljica, ampak zdaj do tebe čutim nekaj več. Rad bi, da se dobiva v restavraciji Mravlja danes ob osemnajsti uri. In na koncu je bil dodan še poljub.

Metka se je zelo razveselila in ob osemnajsti uri je bila v restavraciji Mravlja. Pri mizi je zagledala Maja. Sedla je k njemu. Najprej sta se samo tiho gledala, potem pa je Maj spregovoril: »No, pa si prišla,« je rekel Maj. »Ja, prišla sem, kaj si mi želel povedati?« »No, saj si prebrala pismo, kajne?« »Ja, saj če ne bi prebrala, me ne bi bilo tukaj.« »No, hotel sem ti povedati, da nekako ne morem brez tebe. Jaz bi dal vse na svetu zate, samo da te imam ob sebi.« Metka je bila presenečena, saj ko je prebrala pismo, ni vedela, kaj pomeni nekaj več. A zdaj je vedela. In Maj jo je potem vprašal, če bi bila njegova punca. Metki je bilo nerodno, zato je rekla: »Uf, kakšna močna razsvetljava, a se ti ne zdi?« Okej, počasi, najprej, kaj bi bilo narobe z razsvetljavo? In si me sploh poslušala?« »Ja, seveda sem te, samo mi je nerodno odgovoriti.« »Dobro, samo odgovori z da ali ne.« »Okej, da.« »Super, se vidiva v šoli.« »Okej, jaz pa moram zdaj res iti, saj me čaka učitelj za naravoslovje, ker se morava učiti o zemeljski površini. Se vidiva v šoli.« »Okej, adijo.«

Ko Metka pride domov, jo že res čaka učitelj, zato je hitro pospravila. Ko je učitelj odšel, je Metka povedala mami za Maja. Mama je bila zelo ponosna na Metko. Potem je bilo že pozno in se je Metka odpravila spat.

Zjutraj je nekdo pozvonil na vrata. Metka je odprla. Bil je Maj. Metka se je zelo razveselila in ga vprašala, kaj ga je tako hitro pripeljalo sem. Maj je rekel, da je prišel, ker ga zanima, če bi Metka šla z njim v šolo. Metka je rekla ja, saj če ima fanta, bi bilo lepo, da gresta skupaj v šolo.

Sara, 4.d

Ko listje odpade, pa sneg zapade,
otroci ven hite,
da snega ne zmanjka za vse dne.

Zunaj delajo snežaka,
belega orjaka,
korenček za nos vtaknejo,
lonec pa na glavo nataknejo.

Ko naigrajo se, po čaj mudi se,
ko čaj spijejo s koco se pokrijejo,
in opazujejo ta letni čas,
ki prinaša sneg v vas.

Zima je lep letni čas,
saj obiščeta nas božiček in dedek mraz
in vsi pojemo na glas.

Alja in Elena, 4.a

Zaradi poškodbe roke sem si pri likovni vzgoji izbral za predstavitev življenje in delo enega od slikarjev. Odločil sem se za Rajka Ferka. Dogovorili smo se, da lahko pridem k njemu domov. Z mami, babi in bratcem smo šli k njemu. Pokazal nam je  svoje razstavljene slike in slike drugih slikarjev. Najbolj zanimiv mi je bil njegov atelje. Tudi žena Irena ima svoj atelje. Za spomin sva z bratcem dobila vsak eno sliko. Navdušen sem ga poprosil, če lahko pride v šolo k likovni umetnosti. Obljubil mi je da pride. Res je prišel in učna ura je bila nadvse zanimiva in poučna. Postavljali smo veliko vprašanj o začetkih njegovega slikanja, koliko razstav je že imel, katera likovna tehnika mu je najbližja… Imel bo tudi likovno razstavo. Tudi mami, bratec in jaz radi slikamo, zato sem se potrudil in po Rajkovem obisku naredil po babinem mnenju odlično sliko.

Jan, 4. a