29. 5. 2023 sem se odpravila na nagradni izlet s šolo. Učenci, ki smo zbrali dovolj točk čez leto, smo bili izbrani in povabljeni na izlet.
Naša prva postojanka je bila Celjska koča, kjer smo se lahko spuščali z bobkarti. Bobkarti so nekakšno sankališče, kjer se lahko sankaš čez celo leto. Z njimi sem se peljala kar trikrat, saj so bili dobro poživilo za to jasno in prelepo jutro, ki je bilo pred nami. Dobri občutki adrenalina so se kar prelivali po mojih žilah.
Pot nas je nato peljala na Ljubljanski grad. Z vzpenjačo smo se vzpeli na grad in razgled ma Ljubljano je bil božanski. Lepo vreme in super razgled je v vseh prebudil srečne občutke. Zelo prijetno se mi je zdelo, da nismo samo občudovali gradu, ampak smo izvedeli tudi nekaj o njegovi zgodovini. Vse je bolj zanimivo, ko veš bolj poglobljeno zgodbo. Imeli smo več postojank in na vsaki nas je čakal nekdo iz pomembnega zgodovinskega obdobja za Ljubljanski grad. Igralci, ki so igrali ljudi iz teh obdobji, pa so se res dobro vživeli v njihove vloge. Vsi smo vedno bili tiho in se z hrepenečim poslušanjem nasitili njihovih besed.
Za počitek pa smo na koncu odšli še v McDonald’s. Tam smo se najedli in potem smo imeli nekaj prostega časa. Sprehajali smo se po Ljubljani in odkrivali različne zanimive kotičke med ulicami. Prav dobro je delo, da smo se lahko malo sami sprehajali po tem sončnem dnevu. Sonce je lepo oblivalo našo kožo in občutek je bil odličen. Skupaj s prijateljicami smo uživale na Prešernovem trgu in jedle dobre sladkarije, ki smo jih našle v Ljubljani.
Bližal se je čas odhoda in peš smo se odpravili do parlamenta RS. Tam smo nekaj časa čakali, ko smo ugotovili, da nas avtobus ne bo pobral tam. Obrnili smo se nazaj in nekateri so se pritoževali, ampak jaz sem zelo uživala v lepotah Ljubljane. Prav grozno se mi je zdelo, da se bom morala tako hitro vrniti domov. Ljudje v Ljubljani so res bili nekaj posebnega, ampak v dobrem smislu. Videl si zelo raznolike osebe in nikogar ni bilo strah izstopati iz množice. Vsak je imel svoj oseben stil v katerem so se počutili dobro. Tega je premalo v drugih delih Slovenije.
Na koncu nas je še čakal prevoz domov z avtobusom. Domov smo prišli pozneje kot smo pričakovali, saj je bil na cesti zastoj. Med vožnjo pa se vseeno nisem dolgočasila. Celo vožnjo se je vrtela glasna glasba. Vrteli smo različne pesmi, si peli in se v glavnem zabavali. Tudi zanimivih in smešnih pogovorov ni primanjkovalo.
Z veseljem bi šla še enkrat na kakšen takšen izlet. To je bil eden najlepših izletov, kar sem jih imela s šolo. Ljubljana me je zelo navdušila in bilo bi lepo, če bi še večkrat odšli v njo. Energija ljudi v njej je res lepa in tega ne vidiš vsak dan.
Hana Špičko, 9. b
