Draga (ne več) moja žena!

Pišem ti pismo v izraz še moji stalni ljubezni do tebe. Na kraju morja sem srečal mladeniča, ki mi je povedal vse o dogajanju na domu. Sinu povej, da sem ponosen nanj, saj se je predal veri in bogu in bo zagotovo v nebesih živel srečno posmrtno življenje. Moja hčera, oh moja edina hčera. Zdaj odhaja od doma, da se bo poročila z nekim moškim. Upam vsaj, da je srečna in, da je ta fant dober zet. Edino kar me žalosti je to, da je ne bom mogel oddati pri oltarju. Zdaj si na vrsto prišla tudi ti, draga moja… Vem, da si se na novo omožila in povedati ti moram, da nisem jezen. Saj ne boš večno čakala na starca, ki se zagotovo ne bo vrnil z zaklete galeje. Najbolj pomembno mi je, da si srečna. Če tudi me ti ne ljubiš več, te jaz nikoli ne bom pozabil… Tvojih prelepih svetlih oči in iskrenega nasmeha. Po teh dolgih letih upam, da ga še vedno ohranjaš.

Rad bi te opomnil, če zdaj bereš to pismo so mi dnevi že zdavnaj šteti. Imam pa še zadnjo željo… Ko boš na obali v vodi namakala noge, se spomni name. Ko sva bila tam skupaj.

Z ljubeznijo,

pokojni galjot

Marisa Špičko, 8.b

Draga Majda, če se slučajno ne vrnem, bi se rad vsaj poslovil. Prvič v življenju ne vem, kaj ti bi rekel. Pazi nase in pozdravi otroka zame. Očitno si dvomila, da se bi vrnil, saj mi je mlad mož rekel, da imaš drugega moža. Ne bom vama uničeval vajinih planov, pravzaprav vama želim srečo, a zaradi njega ne zapostavljaj drugih. Zdaj pa še par besed za otroka. Peter čuvaj sestro ter mater. Ponosen sem nate, saj si zrastel v dobrega in poštenega moža. Ne krši božjih zapovedi (malo heca mora biti). V glavnem, še naprej bodi tak kot si in spoštuj ljudi. Mirta, kdo bi si mislil, da me ne bo ob tebi, ko boš stopila pred oltar. Upam, da je pravi zate, ker bo s tabo imel lepo družino, o tem ne dvomim. Prosim te samo, da se med seboj spoštujeta in ničesar ne prikrivata, ker bo drugače to škodovalo vajinemu odnosu. Skupaj smo imeli vzpone in padce, a smo vedno vse premagali. Ne oddaljite se drug od drugega. Upam, da sem povedal vse, kar sem hotel, zdaj pa se zares poslavljam od vas, ker je očitno napočil ta čas. Nikoli si ne bi mislil, da bom tako končal, ampak usoda je tako mi namenila. Čuvajte drug na drugega. Zbogom Povl – ubogi galjot

Pia V., 8.b