ŠOLA NEKOČ (intervju z Andrejo Pivec)

Danes sem intervjuvala mojo mamo, 46-letno Andrejo Pivec. V šolo je rada hodila in bila odlična učenka, zato se je intervjuja veselila in zelo lepo sodelovala. Zaradi sodelovanja, je tudi obudila spomine na svoje prelepe šolske dni, kar jo je občasno skoraj pripeljalo do solz.

Koliko si bila stara, ko si se vpisala v osnovno šolo? Se še spomniš svojega prvega šolskega dneva?

Ko sem šla v osnovno šolo sem bila stara okoli 7 ali 8 let. Na žalost se prvega šolskega dneva ne spomnim dobro, se pa spomnim dneva, ko smo v šolo lahko prinesli svojo najljubšo igračo. Mama mi je šla zaradi tega kupiti čisto novo punčko, saj doma igrač nisem imela. Bila sem zelo žalostna, ko sem ugotovila, da sem jo pozabila v šoli, pod klopco. Tudi čistilka mi je pomagala iskati mojo punčko, a je nisva našli.

Koliko učencev ste imeli v razredu? Kakšna je bila vaša razredna skupnost?

V razredu nas je bilo, glede na zdajšnje čase kar malo, osemnajst. Vsi smo se razumeli, a hkrati bili tudi navihani. Občasno je po zraku švignila goba za tablo, pripetil se je tudi kakšen prepir.

Katere predmete ste imeli? Opazite kakšne razlike med predmeti prej in zdaj?

Učili smo se osnovne stvari: matematiko, slovenščino, spoznavanje narave in družbe, glasbena ter likovna vzgoja. Imena predmetov so se sicer malo spremenila, a je sam predmet v bistvu ostal enak. Prav tako je predmetov bilo manj, ker je eden zajel več snovi.

Kdaj se je pouk začel in kako dolgo je trajal?

Pouk se je pričel ob 7.50. Šolski dan je trajal izrazito manj časa kot danes, saj smo imeli le 4, izjemoma 5 ur.

Kateri predmet si imela najraje? Zakaj?

V šolo sem rada hodila. Pri vseh predmetih sem uživala, čeprav moram priznati, da sta mi bili najbolj všeč glasbena in športna vzgoja. Bilo je res zabavno, večinoma zaradi petja in gibanja na prostem.

Se spomniš katerih učiteljev in zakaj so ti ostali v spominu?

Slabše se spomnim treh učiteljic iz razrednega pouka, najbolj pa se spomnim tistih, ki še sedaj učijo v naši »dupleški« šoli, recimo učitelj Branko, učiteljica Marina ter učiteljica Marija, ki se je sicer že nekaj časa nazaj upokojila. Vsak je v mojem življenju pripomogel pri nečem zelo pomembnem, kar me je konec koncev tudi pripeljalo do mojega poklica.

So bile šolske potrebščine drage, kje ste jih kupili in katere ste uporabljali?

Potrebščine so bile kar drage, mama jih je vedno kupila v Mladinski knjigi. Kupila jih je z denarjem, ki je bil del nekakšnega sklada. Rekli so mu vzajemna, starši so vložili vlogo za denar in ga dobili od delodajalca, nato pa mu ga obročno vračali. Uporabljali smo zvezke, običajno štiri, palčke za računanje pri matematiki, nalivno pero in svinčnike za pisanje, osnovne likovne pripomočke za ustvarjanje ter učbenike, recimo berilo, ki smo jih morali prva štiri leta kupovati, nato pa smo si jih že lahko izposodili.

Ste imeli malico in kakšna je bila?

Malice smo imeli, pa tudi kosilo je bilo na voljo, katerega jaz v šoli nikoli nisem imela. Pri malici smo običajno jedli pariško salamo s polbelim kruhom, pa kakšen mlečni zdrob, mlečni riž ali pa kruh in marmelado. Kot pijačo smo dobili belo kavo, čaj in redko kakav. Najbolj smo bili veseli, ko smo namesto navadnega kruha dobili žemljice.

Kako so učitelji ocenjevali znanje? Ste pisali teste in imeli napovedano spraševanje?

Učitelji so spraševali nenapovedano. Med učenci pa so izbirali naključno, recimo po datumu ali pa mestu v redovalnici. Vedno smo bili prestrašeni in se skoraj tresli, ker nismo vedeli, koga bo učitelj poklical. Tudi testi so bili nenapovedani, a smo se na njih vedno malo pripravili. Kontrolnih nalog ni bilo veliko. Običajno so učitelji zahtevali kar veliko, zato smo se za dobro oceno res morali potruditi in vedno biti dovolj dobro pripravljeni.

Kako so tokrat kaznovali učence, ki niso bili pridni pri pouku?

Najbolj pogosta kazen je bila stanje v kotu. Drugih kaznih mi v šoli nismo imeli.

So bili uspešni učenci ob koncu leta nagrajeni?

Najuspešnejši učenci so dobivali diplomo ali priznanje ob koncu šolskega leta. Najpomembnejši pa je bil izkaz, majhna knjižica zelene barve, v katero so se zapisale ocene. Tudi jaz sem dobivala priznanja in izkaze. Starši so vedno bili ponosni name, a nisem dobila denarja ali kakšne drugačne nagrade. Mama mi je vedno rekla: “Saj se za sebe učiš”. Čeprav je bilo to res, me je včasih kar prizadelo, ker sem bila navdušena zaradi priznanj, ki sem jih dobila, ona pa mi je vedno odgovorila tako kot, da so dobre ocene samoumevne.

Se ti zdi šola nekoč boljša ali slabša od današnje?

Šola danes definitivno ni slabša od tiste prej. Je pa res, da smo se več družili. Sploh zaradi manj razvite tehnologije, zaradi katere smo morali namesto z avtobusom hoditi peš domov in v šolo. Med potjo po Dupleškem vrhu, se nas je nabral že en kup. Včasih smo se tudi stepli ali pa preprosto skregali. Videli smo se tudi v knjižnici, kjer smo morali namesto iz računalnikov informacije poiskati v knjigah. Veliko smo se družili po šoli, zunaj- na prostem, kar je pripomoglo tudi k našemu zdravju.

Teja Pivec, 8.b

Can you imagine how many…

People are having the best moment of their life

Soldiers are fighting

Lives are ending

Money is being wasted

Lessons are being learnend

People are lying

Writters are writing

Hearts are being broken

Lives are being stroken

Kids in not having a home

Lies are being believed

Teenagers are growing up

Stories are being told

Truth is bring spread

Medeja, 9.b

Can you imagine how many…

Americans are looking for good food

Spanish people are playing football

British people are drinking tea

Students are wearing masks

People are travelling

Canadians are sleeping

Indians are eating curry

French people are eating macrons

People are swimming in the Philippines

Teenagers are on their phones

Parents are arguing

Liars are lying

Plants are growing

Poor people are suffering

Adults are watching Tik Tok

Chinesse are playing table tennis

Australians are jumping like kangaroos

Mexicans are wearing sombreros

Indian elephants are carrying people

Alina 9.B

Can you imagine how many…

Hearts are being broken,

Lives are being stolen,

People are crying,

People are lying,

Lives have just started,

People are brokenhearted,

Soldiers are fighting,

Writers are writing,

Kids are playing,

and priests are praying.

Killers are killing,

and guys are just chilling.

Kids have no home,

People are all alone,

Girls want a pony,

The boys are named Tony,

People found their lucky penny.

Tia Bauman, 9.b

Can you imagine how many…

Women are giving birth

children are playing

girls are getting ready for a date

teenagers are partying

couples are getting married

animals are getting owners

businessman are losing money

hearts are breaking

victims are getting robbed

houses are burning down

soldiers are risking their lives

criminals are running from police

married couples are fighting

souls are hurting

artists are performing

lucky people are winning lottery

tourists are travelling

scientists are discovering something

people are losing their lives?

Sara Poštrak, 9.b

Šola v naravi, 4. razredi

V začetku oktobra smo 4. razredi centralne šole in obeh podružnic izvedli dolgo pričakovano šolo v naravi. Le-ta je lansko šolsko leto, zaradi zdravstvene situacije, odpadla. Podali smo se na Debeli rtič, kjer smo poleg plavalnega tečaja izvedli številne poučne in zabavne dejavnosti. Učenci so: se prilagodili na vodo, usvojili osnove plavalnih tehnik, spoznavali mediteransko vegetacijo in podnebje, raziskovali obmorski pas, iskali zaklade in se orientirali v prostoru, se izkusili v lokostrelstvu in drugih športih, predstavili svoje talente, pisali razglednice, se družili ob filmu in plesu, sklepali nova prijateljstva in se predvsem zabavali. Za veter v laseh pa je poskrbela burja, ki nas je spremljala večino časa našega bivanja na Debelem rtiču. Bilo je lepo, za mnoge nepozabno. Svoja doživljanja šole v naravi so na papir izlili tudi učenci.

Razredničarka 4.a Maja Ornik

Danes je prav poseben dan. Ko so me starši zbudili, sem hitro odhitel k zajtrku, nato sta me ati in mami odpeljala pred šolo. Tam nas je pričakal avtobus, ki nas je odpeljal v šolo v naravi, na Debeli Rtič. Ko smo prispeli, smo odložili prtljago in odšli na kosilo. Nato smo si oblačila zložili v omarice. Sledil je najboljši del in to je bilo plavanje. Ta dan je prehitro minil, saj je bil čas za večerjo in spanje. Na urniku sem imel razne športne in poučne dejavnosti. Najbolj sem užival v plavanju. Najlepši del mi je bil sončni zahod. Imel sem se zelo lepo. Kmalu je prišel dan odhoda in ponovno smo pakirali prtljago v kovčke. Na poti domov smo se ustavili tudi v Trojanah. Privoščil sem si velik čokoladen krof. Tudi na starše nisem pozabil in sem jim kupil medenjake. Pozno popoldne smo prispeli do naše šole. Zelo sem se razveselil staršev, sestro Kajo pa sem srečal na morju v najini izmeni. Tudi starši so se me razveselili. To je bila moja nepozabna izkušnja, ki mi bo dolgo ostala v lepem spominu. 

                                                                                                                              Lan Simonič, 4.a

Petkovega jutra sem se zbudila in se veselila, da gremo z razredom v šolo v naravi. Tako sem bila vesela. Hitro sem šla v dnevno sobo k mamici in atiju. Vprašala sem ju, če vesta, da grem v šolo v naravi. Rekla sta ja. Hitro smo se oblekli in pojedli zajtrk. Potem smo se odpeljali pred šolo. Malo smo še čakali na avtobus. Ko je prišel, smo kovčke naložili v avtobus in se odpeljali na pot. Preden smo šli na dolgo pot, smo s seboj vzeli še učence iz Zgornjega Dupleka. Potem pa smo se res odpravili na pot. Potovali smo 3 do 4 ure, vmes smo se enkrat ustavili. Pot smo nadaljevali proti morju. Prispeli smo na Debeli rtič. Kovčke smo odpeljali v dom Morska zvezda. Oblačila smo razpakirali v omare in se odpravili na kosilo. Po končanem kosilu, smo se odpravili na kratek sprehod do hotela. Pripravili smo se na kopanje, saj nas je čakal plavalni tečaj. Tam so nas testirali glede sposobnosti plavanja in nas določili v posamezne skupine.

Naslednji dan smo se zbudili, se oblekli in odšli na telovadbo. Nato je sledil zajtrk. Po zajtrku smo pospravili sobe in si pripravili torbo za plavanje. Imeli smo tudi različne druge dejavnosti, kot so npr. lov za zakladom, lokostrelstvo in ekološko pot. Zvečer smo imeli pokaži kaj znaš, pižama parti in veliko pogovorov in smeha z prijatelji.

Peti dan smo se odpravili proti domu, saj smo vsi že nestrpno pričakovali, da vidimo svoje domače.

Ana Pišek, 4.a

Zjutraj sem se zbudil ves navdušen, zato sem se urno oblekel in me je mami hitro pripeljala v šolo. Tam sem zagledal prijatelje in sošolce, ki sem se jih zelo razveselil. Na avtobusu sem sedel z mojim najboljšim prijateljem Lanom. Med potjo sva se pogovarjala o krajih, katere sva opazovala skozi okno. Po štirih urah vožnje smo prispeli na morje. Naslednji dan smo se odšli kopat na bazen. Ko smo prišli s kopanja, smo večerjali in po večerji igrali karte. Zjutraj, ko smo se zbudili, smo imeli najprej jutranjo telovadbo ter nato zajtrk. Vsak naslednji dan smo imeli dopoldansko in popoldansko plavanje. Po popoldanskem plavanju smo imeli prosti čas in smo igrali ročni nogomet. Sledila je večerja in potem smo odšli vsak v svoje sobe. Dnevi so hitro minili in smo se pripravljali za po domov. Po poti smo se ustavili v Trojanah na krofih, nato smo pot nadaljevali proti domu. Ko smo prispeli do šole, me je tam čakala mami. Nato sem hitro odhitel domov.

Taj Jug, 4.a

Ko sem se zbudil tisto petkovo jutro, sem bil zelo vesel. Vedel sem namreč, da grem v šolo v naravi, na Debeli Rtič. Moji prijatelji so tudi bili zelo veseli. Veselili smo se, da bomo štiri dni preživeli skupaj. Pred šolo smo se zbrali ob osmi uri zjutraj. Ob odhodu se je moja mami malo jokala, jaz pa tudi. To je bilo namreč prvič, da smo bili kot družina toliko dni narazen. Ampak vsi smo vedeli, da se bomo imeli čudovito in da se hitro vrnem.

Prvo počivališče je bilo ob avtocesti. Nato smo nadaljevali pot proti cilju. Vozili smo se 4 ure. Takoj ko smo razpakirali prtljago, smo šli na bazen. Na bazenu smo pokazali kaj znamo. Po kopanju smo šli na kosilo, nato se družili in igrali družabne igre. Dan se je bližal koncu. Zvečer smo imeli disco. Družili smo se, peli in smejali.

Naslednje jutro, ko smo se zbudili, smo odšli na zajtrk. Po zajtrku, je bil čas za bazen. Na bazenu smo se pravilno učili plavati žabico. V popoldanskem času je sledila igra« LOV NA ZAKLAD«. Bilo ja zanimivo in poučno. Zvečer je sledilo druženje in kino. Sladkali smo se in grizljali čips, kot se za kino spodobi. Ponoči je bilo prav pestro, saj je bilo mojima sošolcema Juretu in Ninotu zelo slabo. Res sta bila boga in sta se mi smilila.

Drugo jutro po zajtrku smo se ponovno odpravili na bazen, se družili, igrali družabne igre, telovadili in se pomerili v lokostrelstvu. Bilo je zelo zanimivo.

Tretje jutro smo se zbudili, kot vsako jutro in po zajtrku odšli na bazen, kjer smo vadili plavanje in uživali v morski vodi. Čez dan smo se družili, igrali družabne igre, risali in uživali. Zunaj smo žal bili bolj malo, saj je vse dni pihala močna burja.

V ponedeljek zjutraj smo žal ostali brez sošolcev Nina in mojega najboljšega prijatelja Jureta. Oba so starši včeraj pozno prišli iskati na morje. A dan je bil vseeno zanimiv, saj smo imeli delavnico » EVOLUCIJA ŽIVLJENJA«

Zadnjo noč sem bruhal tudi jaz in so zjutraj prišli po mene starši. Mami in ati sta mislila, da je boljše, da se ne vozim z avtobusom, ko pa mi je že tako slabo.

Drugi prijatelji so se na pot odpravili kakšno uro za mano. Žal mi je, da se nisem vračal z njimi, a sem vesel, da sem ostal z njimi vse do zadnjega dne. Ker sem zadnji dan počival, si nisem prislužil delfinčka, ki sem se ga tako veselil. A kaj hočem, tako pač je. Bolezen ne pozna želja.

Vesel sem, da smo končno lahko šli v to tako pričakovano šolo v naravi in se imeli nepozabno. Upam, da gremo še kdaj.

Jaka Prosen, 4.a

Težko smo dočakali dan odhoda v šolo naravi. Odhajali smo z avtobusom in skozi okno mahali staršem. Nekateri otroci so jokali, a smo jih potolažili. Prispeli smo na Debeli Rtič, kjer nas je že čakalo kosilo. Nato smo odšli v našo hiško, kjer smo izbrali sobe, v katerih bomo spali in omare, v katerih bomo imeli oblačila. Sledilo je kopanje in lov na zaklad, nato večerja in disco. Fantje so peli, punce pa poslušale kako ¨fušajo¨. Bila sem zelo utrujena in sem šla spat prej. Dnevi so hitro minevali. Vsaki dan so sledile nove dogodivščine do odhoda domov. Po poti domov smo se ustavili v Trojanah. Utrujeni in zelo veseli smo prispeli domov, kjer so nas nestrpno čakali starši. Vesela sem bila odhoda v šolo v naravi, a tudi prihod domov je bil neprecenljiv.

Lucija Škof 4 a.

Z avtobusom smo se odpeljali na Debeli rtič. Ko smo prispeli smo najprej dobili malico in smo si ogledali sobe. Bila sem v sobi z 5 prijateljicami. Soba je bila rumeno bele barve , postelje so bile dvonadstropne. Jaz sem spala spodaj prijateljica , Gabrijela pa zgoraj.

Vsak dan smo šli na  jutranjo telovadbo , potem smo imeli zajtrk , nato  smo imeli plavanje. Po plavanju smo šli  na kosilo in po kosilu je sledil krajši počitek. Družili smo se , igrali in zabavali. Kasneje smo šli plavat in nato na večerjo. Po večerji smo imeli tudi risanke, igro, zabavo in nato pa spat.

Najbolj mi je ostal v spominu zadnji dan , ko smo se zbudili smo šli na bazene, kjer smo še zadnjič plavali.

Sledilo je pakiranje kovčkov , ki smo jih dali na avtobus. Nato smo počakali in pojedli kosilo, ter se počasi odpravili proti domu. Pot je bila zelo kratka , saj smo gledali film Kekčeve ukane. Na poti smo se ustavili v Trojanah na slastnih krofih. Ko smo prispeli do šole so nas že čakali starši in komaj smo vsi čakali , da jih objamemo.

V šoli v naravi je bilo zabavno, ampak sem pogrešala dom.

Vanessa Ornik, 4.a

Bil je petek. S starši sem se pripeljala do šole. Mama in oče sta me pospremila do parkirišča, kjer so moji prijatelji nestrpno čakali na avtobus za šolo v naravi. Ko smo bili vsi, je avtobus prispel. Vkrcala sem se z mojo sošolko Lucijo. Prvo smo šli do Zimice po ostale šolarje (oz. moje prijatelje).

Vozili smo se skoraj 4 ure! Vožnja mi je bila všeč. Videla sem tudi Jadransko morje ob koncu vožnje. Ko smo prispeli, smo morali na kosilo. Za kosilo smo imeli juho, zeleno solato, meso z krompirjem in sok. Krompir je imel okus po kokosu in ne vem zakaj. Vrnili smo se naš začasni dom. V sobi nas je bilo 6, in to so: Lucija, Vanesa, Ana Š., Tia, Gabriela in jaz (Mia). Nato smo vzele plavalne torbe in smo šli na bazene, saj smo imeli testiranje kako plavamo. Ko smo šli iz bazena smo šli pod tuš in potem smo se preoblekli. Ko smo šli v naš dom, smo dobili malico. Nato smo si privoščili sladkarije, njam njam njam, se je slišalo iz sob. Imeli smo prosti čas. Punce iz Dvorjan, so nas povabile na disko. Tudi me punce smo pripravile disko, fanti pa so nam peli. Pet minut pozneje smo dobili liste in smo si morali izbrati ime sobe. Pravo mučenje, tako težko je bilo. Potem smo si izbrale ime Šest prijateljic.

Potem so prišli pogledat našo sobo, dobile smo oceno 4,5. Ah, groza. Vsaj 3 nismo dobile. Kasneje smo šli na večerjo. Ko smo se vrnili, smo se šli stuširati, umiti zobe in se pripraviti za spanje. Zvečer smo se s prijateljicami pogovarjale, nisem in nisem zaspala, pa jokala sem. Zjutraj smo šli na telovadbo ob morju. Odpravili smo se na zajtrk. Po zajtrku smo odšli plavat, razdelili smo se v skupine, bila sem pri učiteljici Maji (razredničarki). In spet ista pesem: tuš, preobleči, sušenje, obut, vse to smo naredili. Ko smo se vrnili, smo šli na kosilo. Po kosilo smo šli na lov na zaklad. Na žalost ga moja skupina ni našla. Iskali smo po celem Debelem rtiču. Potem smo se spet šli kopat, tako kot do sedaj. V domu smo jedli malico in pisali razglednice.

Zvečer smo si ogledali film Mali šef. Med tem sem jaz zelo močno jokala, Mia Jerenec pa me je tolažila. Ko smo šli spat je Vanessa poklical učiteljico. Učiteljica se je vlegla zraven mene, počutila sem se varno in mirno zaspala. V nedeljo smo spet imeli telovadbo, zajtrk in plavanje. Po kosilu smo imeli prosti čas in smo imeli na balkonu namizni tenis in namizni nogomet, tam sem se večino časa tudi nahajala.

Potem je po nas prišla učiteljica za lokostrelstvo. Peljala nas je v gozd kjer sem videla dve tarči, vrečo in puščice. Ena vrsta puščic je imela na koncu kovino, druga ne. Najprej smo streljali lažjo tarčo, nisem zadela, ah sramota. Potem smo streljali na drugi dve tarči. Na tarči so bili zalepljeni trije baloni. Če zadeneš balon, dobiš nagrado. Čas je bil, da ustrelim jaz.  Prijateljice so navijale, fantje pa ne, ker niso dobro streljali, razen nekaterih. No, jaz gledam tarčo, mislim na balon in… jessssss! Nisem sicer ustrelila balona, ampak puščica je bila v sredini.

Zvečer smo imeli talente. Žirija so bili trije učitelji. Jaz sem bila napovedovalka talentov, pa tudi talent sem lahko pokazala. Na prvem mestu je bila Nika, na drugem so bile punce in na tretjem Dunja (moja sošolka). Potem smo morali iti spat. Zjutraj smo spet imeli telovadbo, kopanje in kosilo. Danes smo imeli po kosilu Biološko pot, dobili smo liste in šli v naravo. Sprehajali smo se po skoraj celem Debelem rtiču. Potem smo se šli kopat (še enkrat). Zvečer smo imeli zabavo. Pred zabavo smo pa morali seveda spakirat. Naslednje jutro pa nismo imeli telovadbe, le jutranje kopanje. Ko smo šli na kopališče, je rekla gospa, da smo eno uro prej. Ker nam je bil dolgčas, smo šli na sprehod, potem nazaj v dom in igrali smo badminton, nogomet… Potem smo šli nazaj na kopališče. Imeli smo zadnje testiranje. Ko sem hotela pod tuš, me je ustavila učiteljica Anja, ker sem tekmovala za Srebrnega delfina. Ko smo se odpravili nazaj, nismo šli v dom, ampak na kosilo. Po kosilu smo šli na avtobus, vozila sem se z Ano. Ko smo šli do Trojan, smo šli na krofe. Pot smo nadaljevali. V Dupleku so najprej izstopili drugi razredi. Potem smo na vrsto prišli mi. Ko sem videla mamo, sem takoj odpela pas. Izstopili smo in mami sem skočila v naročje.

Mia Muster, 4.a

Najprej smo se peljali na Debeli rtič. Vozili smo se 4 ure. Prišli smo na počivališče in se tam okrepčali. Nato smo nadaljevali pot. Ko smo prispeli na cilj, smo šli na kosilo,  nato pa na plavanje. Nato smo si šli razpakirati, se malo igrati in nato smo se oblekli v pižame. Naslednje jutro smo šli na telovadbo ob morju in na zajtrk. Sledilo je plavanje, kjer smo se  učili plavati prsno. Ob vrnitvi v dom, smo si pospravili sobe. Učitelji so jih vsak dan ocenjevali. Ta dan smo dobili oceno 5. Nato  smo šli na kosilo, nato pa spet plavati. Sledile so različne popoldanske in večerne aktivnosti. Ko smo se zbudili, smo se igrati enko, nato pa na telovadbo ob morju. Spet je sledil zajtrk, plavanje in kosilo, kjer smo jedli zelo dobro sladico. Popoldan je bilo spet veliko aktivnosti in igranja. Sledilo je plavanje, kjer smo se naučili plavati prsno z rokami in nogami. Nato smo se umili, preoblekli in posušili lase. Šli smo na večerjo in spati. Zjutraj smo šli na telovadbo, nato na zajtrk in na plavanje. Tam smo se učili plavati kravla z nogami. Odšli smo na kosilo, potem pa v apartma, kjer smo pospravili sobo, ker je bilo ocenjevanje sob. Dobili smo oceno 4. Nato smo se pri plavanju naučili kravla z desko in uporabo rok. Naslednji dan smo šli na zajtrk in plavati. Ocenili so plavanje in dobil sem srebrnega delfinčka. Šli smo spakirat in se odpeljali domov.

Jure Kramberger, 4.a

Can you imagine how many…

Chinese are travelling by plane,

kids are playing in the garden,

children are playing tennis,

italians are eating pizza,

pilots are taking off,

pupils are studying,

dogs are playing,

lovers are smiling,

boys are fighting,

teenagers are partying,

tourists are visiting Lisbon,

people are playing video games,

people are writting,

lights are on,

people are reading,

teachers are making exams,

birds are singing.

Karin,9.b

Can you imagine how many

People live in the world,

Lives are ending,

People are having the best day of their life,

People are fighting with covid,

Children have lost their parents,

Babies are crying,

Children are being confident,

Girls are crying because of a boy,

Couples are planning their wedding day,

Kids are being homeless,

Friends are telling each other secrets,

Money is being spent  for no reason,

Problems are being solved,

Singers are singing ,

Teachers are teaching,

Things are being promised,

People are being happy with their family.

Amaja Krašna,9.b

Tehniški dan

V petek, 5. 11. 2021, smo se učenci 8. razredov OŠ Duplek odpravili na ogled Tehnoparka Celje.

Zjutraj smo se učenci od 7.30 do 7.40 zbirali v večnamenskem prostoru, kjer smo dobili svojo malico. Kasneje smo se oblekli in odhiteli na parkirišče za staro telovadnico, kjer nas je pričakal avtobus. Vožnja ni bila ravno dolga, približno 45 minut. Ko smo bili že skoraj na cilju, nas je učiteljica Maja razdelila v 3 skupine, v katerih smo kasneje spoznavali Tehnopark Celje. V tej resnično veliki stavbi se je našlo veliko zanimivih in tudi iluzijskih poizkusov, iz katerih smo se veliko naučili in se pri tem tudi zabavali. Vmes smo tudi šli preizkusit simulator letenja, simulator prostega pada, plazemska kroglo, itd. Naša skupina pa je za na konec imela izdelavo vetrnih elektrarn, s katerimi smo kasneje tekmovali, in sicer kdo pridela več energije.

Tako se je zaključil naš izlet, zelo veseli in polni znanja smo se vrnili domov, kjer smo staršem takoj posredovali naše dogodivščine za ta dan.

Mateja, 8.a

Kluturna dediščina našega kraja

Ohranjanje kulturne dediščine pomeni ohranjanje naših idealov, vrednot in zgodovine. Kulturne razlike so naše bogastvo, ki ga moramo gojiti in podpirati.

Dnevi evropske kulturne dediščine nam to omogočajo. Letošnja tema je Dober tek!. Naša šola se pridružuje tem dogodkom z naslovom Dober kot kruh. Izvor kruha povezujemo z razvojem poljedelstva že več tisočletij pred našim štetjem. Kruh je imel v prehrani ljudi vedno posebno mesto in simboliko. Postal je prispodoba za hrano  oz. blaginjo.

Naš projekt smo pričeli z izvedbo dveh praktičnih delavnic v okviru izbirnega predmeta Sodobna priprava hrane. Pekli smo različne vrste kruha, pogačo in  žemljice. S projektom bomo nadaljevali. Naše delo bomo predstavili na razstavi in sproti poročali.

Mentorici: Marina Herman in Marjetka Bezjak