Letošnje leto je bilo zelo zanimivo in naporno. Zelo se pozna, da smo letos še en razred višje kot lani in vsi od nas pričakujejo več. Meseci pred koncem leta so bili še bolj naporni, saj smo pisali veliko testov, spraševali so vse mogoče predmete in komaj smo čakali konec šolskega leta. Vesela sem, da se leto končno končuje in da bomo kmalu že glavni razred na šoli, ampak hkrati me skrbi, saj vem, da bomo naslednje leto ob takem času že skoraj zapustili to šolo in se poslovili od svojih prijateljev.

Seveda pa je to šolsko leto tudi minilo hitreje od prejšnih let, saj se mi zdi, da smo se kot razred končno povezali in se spoprijateljili ter se skupaj zelo zabavali. Čeprav se je zdelo, da si želimo med seboj samo slabo in mislimo samo nase in na druge pozabimo, to gotovo ni bilo res. Večkrat smo se pred testi skupaj učili in iskali taktike, kako učitelja prepričati, da test prestavimo, ali pa da ga sploh NE pišemo… Ampak po navadi naša taktika ni uspela, saj se učitelji niso želeli pogoditi za petke in nič več testov ali spraševanj.

Sedaj pa h glavnemu problemu šole. To so OCENE! in še enkrat OCENE! To je zlo vsakega učenca. Mislimo, da so sploh nepotrebne v šoli. Učenje in učenje ter vedno manj zabave. OOOOOO… To pa NE gre skupaj. Če ne bi bilo zabave, ne bi bilo šole in obratno. Če malo pomislimo…. Ugotovimo, da so ocene vseeno potrebne, saj če jih ne bi bilo, se nihčene bi učil in šola ne bi imela pravega pomena. Sami ne moremo narediti nič, tako pač je in tako bo ostalo. Edina stvar, ki pomaga, je, da se sproti učimo in pri testih ter spraševanjih znamo odgovoriti na katerokoli vprašanje.

Dejansko pa šola poskrbi za počitnice. Če bi hodili v službo, počitnice ne bi bile tako dolge in še manj bi jih imeli! Sedaj pa poglejte, kako hitro čas beži, čez pol meseca so tukaj dolge, najbolj pričakovane, najbolj s soncem obsijane poletne počitnice!!! Tako da poskusite zdržati še malo v šoli (saj vem, druge izbire nimate, ampak vseeno.) in se potrudite za še te zadnje ocene, ki prihajajo, tako da bodo počitnice še bolj pričakovane in zaslužene.

Za konec pa še misel ob prihajajočih počitnicah, da bodo hitro tu in boste 24. junija lahko rekli: ” Morje, pisani šotori, na vas smo mislili v šoli med odmori, ko učitelji so nas spraševali in smo se kontrolnih nalog bali… DOBRODOŠLE POČITNICE! Veseli smo, da ste prišle!!!”

Karolina Pernek, 8.b

Še eno šolsko leto, še ena nepozabna izkušnja. Vse je minilo tako hitro. Veliko trenutkov, doživetij, besed, napisali smo še en list v naši knjigi življenja. Leto, kot vedno, ni minilo brez padcev, a ti so nas le naučili, kako se pobrati.

Začelo se je mirno, po dolgem času smo videli prijatelje. Posedli smo se v šolske klopi ter prejeli prve ocene. V leto smo se zagnali z vsemi močmi, a prav zato so nam hitro pošle. Vse se je zdelo dolgočasno in nedosegljivo. Šola v določenih trenutkih ni imela več smisla, mi pa v njej nismo našli pomena.

Ampak vsak cilj je lahko dosegljiv. Šola se sicer še ni končala, a smo do zdaj vse uspešno opravili. Ocene se zaključujejo. Vzdušje je vedno bolj sproščeno. In čeprav je bilo to leto res naporno, včasih celo travmatično, se zdaj z veseljem spominjam šolskih dni, vedoč, da je za mano še eno leto. To je sicer težka misel, saj se zavedam, kako hitro mineva čas. A ko spoznaš, da si dneve preživel s prijatelji in ta čas izkoristil, misel izpuhti.

Leto se končuje, tako kot moj spis, bilo je sladko, a z grenkim priokusom. Za zdaj pa lahko rečem le, da upam, da bo naslednje leto še boljše.

Mia  Miholič, 8. b

Kot vsako leto do zdaj, se je tudi to začelo septembra. Verjetno vas ne zanima, kaj vse se mi je dogajalo, zato bom na kratko povzela vse bistvene stvari.

Prva stvar, ki mi pride na misel, so vse prireditve in tekmovanja, še posebej tekmovanje za fiziko, na katerega sva se z Ajdo pripravljali z učiteljico Biserko. Čeprav mi je zmanjkala točka do srebrnega, je tista vožnja do Svete Ane in domov bila zelo zanimiva. Kot drugo, prvič smo zbirali točke za nagradno ekskurzijo. Po številu zbranih sem bila druga izmed vseh učencev. Zanimiva izkušnja je bila tudi otvoritev telovadnice, ki se trenutno ne gradi. Z Ajdo sva imeli čast vreči kapsulo, katero so nato zakopali pod zemljo. V drugi polovici leta smo začele ustvarjati natisnjene Korake. Teh letos nismo natisnili, jih bomo pa zato naslednje leto toliko izboljšali. Ampak vsaka 7. ura v ponedeljek je bila polna smešnih in nepozabnih stvari. V bistvu je bilo takih trenutkov veliko, med drugim tudi ekskurzija v Prago,  in verjamem, da jih bo še kar nekaj do konca letošnjega leta.

Po pravici, osmi razred sploh ni huda muka, kot večina pravi. V bistvu je kar lahek. Snov se večinoma nadgrajuje iz nižjih razredov. Naj vas ne bo strah novih predmetov, kemije in fizike (sploh nista težki) in učitelji so z leti še manj naporni, kakor se vam zdi v šestem.

S tem se vse bolj bližamo h koncu mojega šolskega leta. To se bo tudi kar hitro končalo. In ja, tako kot večina osnovnošolcev, komaj čakam na ta ponedeljek, ko bomo še zadnjič v tem šolskem letu stopili v šolo kot osmošolci. Ko bomo še eno leto bližje srednji šoli.

Lia Horvat Zupančič, 8.a

Meseci minevajo, šolsko leto se končuje in kaj kmalu se bližajo zaslužene počitnice. To leto je bilo polno tako lepih, kot tudi groznih trenutkov, ampak meni se je zdelo eno boljših.

Dobre stvari :
– Imeli smo več prostih ur kot prejšnja leta, kar je bilo super, ker si takrat lahko še ponovil snov pred spraševanjem ali testom.
– Dobili smo novo učenko, ki se je na žalost v marcu preselila in odšla na drugo šolo.
– Šola je organizirala ekskurzijo v Prago in na Dunaj, katere smo se udeležili nekateri učenci in moram priznati, da je bil to eden izmed mojih najljubših izletov in vem, da mi bodo spomini iz teh dveh mest ostali še dolgo v lepem spominu.
– Pred kratkim, 5. maja, smo imeli birmo.
– Čez nekaj tednov pa gremo nekateri učenci na nagradni izlet v WOOP Park, ki se ga že zelo veselim, saj še tam nisem bila nikoli in tudi program, ki bo potekal, ko se vrnemo nazaj v šolo (piknik, zabava, ples) se mi zdi zabaven.
– Smešno se mi zdi, da je športni dan bil že tolikokrat prestavljen.
– Čez nekaj tednov gremo 8.razred na Bled in Bohinj in že zdaj vem, da se bomo imeli super.

Slabe stvari :
– Dnevi so bili zelo stresni, tudi če se učiš sproti, saj smo nekatere dneve imeli več spraševanj v enem dnevu in po priliki še kak test.

Tia Heler

In smo spet tam, ko pri novinarskem pišem verjetno zadnji članek v tem šolskem letu, in sicer o tem, kako sem videla to leto.

Torej, začelo se je tako kot vsako drugo šolsko leto. Vsi smo bili žalostni, ko smo dojeli, da se bomo spet od šole poslovili čez slabih 10 mesecev. In tako se je začelo. Pet dni v tednu okoli 6 ur na dan smo s sošolci preživeli za šolskimi klopmi. Res je, da je bilo kar naporno, ampak se med seboj dobro razumemo in dnevi so hitro minevali. Skupaj smo bili del strašnih testov in mučnih spraševanj, ampak uspelo nam je prilesti do konca.

Čaka še nas le nekaj tednov v šoli in spet bomo odkorakali počitnicam na proti.

                                                                                                                                                                          Ema Bračko, 8.b

Šolsko leto 2018/2019 je že skoraj na koncu. Vsi že komaj čakamo na dolgo pričakovane poletne počitnice.

V tem letu se  mi je zgodilo veliko stvari. Nekaj negativnega ter veliko pozitivnega. S sošolci smo se še bolj povezali. Nekateri so še ostali “toži babe” večina pa je postala bolj odrasla in mirna. Spoznala sem tudi dve novi učiteljici, ki mi bosta ostali v spominu. Tudi z novo sošolko Rachel sem se zelo povezala, saj mi je pripovedovala veliko zgodbic skozi leto. Vesela sem tudi, da so mi učitelji vedno ostali ob strani, čeprav že komaj čakam, da grem na srednjo šolo.

Upam, da bom deveti razred naredila uspešno in brez težav.

                                                                                                                                                      Melanie Žlahtič, 8.b

Moje šolsko leto se je začelo drugače kot vsa leta prej.

S sošolci smo še zadnjič stopili skozi osnovnošolska vrata in preživeli še eno leto skupaj v razredu. Prirejali smo diske, skupaj hodili na izlete, zabavali smo se pri urah in se imeli dobro. Da ne pozabim na prijatelje in prijateljice iz nižjih razredov, s katerimi smo se prav tako veliko družili. Ob začetku šolskega leta sem si zadal cilj, da bom 9. razred končal z dobrimi ocenami, kar mi je tudi dokaj uspelo. Poleg ocen smo imeli še zadnjo zaposlitev – priprava na valeto. Kmalu bodo tukaj počitnice, potem pa je tukaj že nov začetek, srednja šola.

Na osnovno šolo bom imel lepe spomine, saj so mi v srcu ostali znani obrazi učiteljev, sošolcev in prijateljev.

Erik Žižek, 9.b