Samo enkrat se živi

Moje ime je Erik in star sem 14 let ter obiskujem 9.b razred Osnovne šole Duplek. Za pisanje bloga sem se odločil zato, ker se mi zdi lepo, če lepe stvari deliš s svojimi prijatelji, sošolci in s tistimi, ki te poznajo preko spleta, ali pa samo bežno.

Če pa smo že pri tem, bom začel s šolskim letom 2017/18. Na 8. razred imam zelo lepe, če ne najlepše spomine, saj sem se iz dneva v dan bolj zbliževal s prijateljicami, ki so takrat obiskovale 7. razred. Skupaj smo se družili že v šoli, po pouku pa smo se včasih vsi, včasih le nekateri, skupaj sprehajali po našem lepem kraju – Dupleku. Med sprehodi smo se skoraj vedno, ko nam je zmanjkalo energije, ustavili pri našem Kremkotu, ki ima najboljše sladolede. Ko smo sladoled pojedli, smo se odpravili nazaj proti šoli, kasneje pa domov. Šola je po mojem mnenju odlična odskočna deska za celo življenje. V šoli spoznaš nove ljudi, s katerimi ustvariš močne prijateljske vezi. V osnovno šolo hodimo približno 9 let. V teh 9 letih sem si jaz osebno našel veliko oseb, katerim lahko zaupam in vem, da jim lahko povem karkoli, pa bodo to zadržali zase. Veliko vlogo pri tem imajo tudi starši, če pa že govorimo o šoli, pa imajo učitelji in razredniki največjo vlogo. Dober učitelj in razrednik je za moje pojme takšen, ki je razumevajoč, strpen, komunikativen, sproščen in kar je najpomembnejše, pravičen in pošten.

Vrnimo se nazaj na stvari, ki se tičejo  izobrazbe. Večina nas ve, da je osnovna šola obvezna, pri srednji šoli pa je nekoliko drugače, saj ni obvezna. Ko, oziroma če končaš srednjo šolo, dobiš poklic. S poklicem dobiš službo. S službo dobiš plačo, s katero se lahko preživljaš. Sebe ali svojo družino. Zato je pomembno, da hodimo v šolo, saj si dandanes brez šole – nič. Z vami naj delim misel, Lona Wattersa: “Šola je zgradba s štirimi stenami – in prihodnostjo vmes.”

Sedaj pa še nekaj o življenju. Torej, kako se življenje začne? Ko  smo bili majhni, so nam skoraj vsi govorili, da smo nastali tako, da sta se mami in ati imela rada in iz njune ljubezni si nastal/a ti. To je delno prav. Vse pa se je začelo z ljubeznijo. Ljubezni je sledilo spočetje. Takrat je bilo skorajda zagotovljeno, da se bo rodila edinstvena oseba. Vsak človek je edinstven. Približno 9 mesecev te je mama nosila pod srcem. Ko si se rodil, se je tvoje življenje nadaljevalo. Rastel si, se razvijal in odraščal v pravega človeka. Človek je po naravi socialno bitje, ki ima željo po družbi. No, to je nujno za življenje. Ko pa smo že pri družbi, pa recimo kakšno besedo o tem.

Večina od nas ima za svojo družbo rada sočloveka ali pa kakšnega hišnega ljubljenčka. Ste se kdaj vprašali, kakšno bi bilo življenje, če bi se vsako živo bitje držalo samo zase? Če se ne bi poslušali? Bilo bi obupno, vam povem. Nič ne rečem, vsak človek ima rad čas zase. Eni ga potrebujejo več, eni pač manj. Enako je v ljubezni. V zvezi potrebuje vsak izmed partnerjev čas zase, da si zbistri misli. V življenju majhen delež ljudi dela na tem, kako si bodo zgradili prihodnost. Nekateri pa se prepustijo življenju, se ne obremenjujejo s tem, saj verjamejo, da se bo vse samo uredilo. Mogoče imajo prav. Mogoče se jim bo nasmehnila sreča. Mogoče jim bo žal ali pa bodo razočarani.

Na kratko povedano, samo enkrat se živi, zato uživaj življenje, če ti gre vse super in si najsrečnejša oseba na svetu, ali pa je vsak dan tvoj najslabši dan in se počutiš, kot da si zguba.

Erik Žižek, 9.b

Legende o Dupleku

Vsak kraj ima svoje legende, nekatere so bolj, nekatere pa so malo manj zanimive. Po mojem mnenju ima Duplek dve zelo zanimivi legendi in odločila sem se, da vam ju bom podrobneje opisala. Upam, da vam bo všeč.

1. Čarovnice:

Ob besedi čarovnica se danes spomnimo le pravljičnega lika, hudobne ženske ali maske s pustnih karnevalov. Iz številnih starih zapisov in zgodovinskih dokumentov pa izvemo veliko več.
Samo v Dupleku (natančneje na Vurberku) je v času čarovništva med 15. in 18. st. na čarovništvo bilo obtoženih kar 500 ljudi, od tega 341 žensk. V Evropi in po svetu pa več milijonov ljudi.
Mračni srednji vek je bil vseskozi zaznamovan z različnimi boleznimi, kugo, divjale so vojne, pustošile so lakota in naravne katastrofe. Ljudje so vzroke za vse to pripisovali hudiču in njegovim pomočnikom na Zemlji, čarovnicam, tako imenovanim “satanskim nevestam”.
Za sum so zadostovale že vaške govorice. Vsako bolezen, neprijetnost ali nenadno smrt bližnjega so ljudje pripisali uroku. Čarovništva so lahko bili osumljeni praktično vsi in tako postali “krivi” za razne nesreče, pogin sosedovih kokoši ali ljubezensko čaranje.
Čarovnice so zažigali na grmadah, nam najbližja je na Vurberku, ki je zdaj znana kot nekakšna znamenitost Dupleka. Na slovenskem je v tistem času bilo postavljenih okoli 110 grmad. Če obtoženka ni priznala, da je čarovnica, so nad njo izvedli tako imenovano čarovniško kopel. Čarovnico so zaprli v kletko, ki je na spodnjem delu bila obtežena s kamni, kletko so nato potisnili v vodo. In če se je žrtev rešila, je bila čarovnica in so jo obglavili ali zažgali. V nasprotnem primeru pa je kletka potonila in čez določen čas so kletko potegnili iz vode in truplo pokopali. Vodne kopeli so izvajali na vodnem stolpu na Lentu. Na Štajerskem je bil pogosto uporabljen tudi čarovniški stol, namenjen predvsem dolgotrajnemu mučenju. Npr. obtoženo Marino Vukinec iz Hrastovca so mučili kar 48 ur preden je izdihnila.
Leta 1585 je na Vurberku bila obtožena Marjeta Vilham, ki je priznala, da so čarovnice na pepelnični večer uporabljale za čaranje kokošje perje in kamne, pomešane z vodo. Letele so na metlah skupaj s hudičem. Izid procesa pa ni znan.

2. Kresnik:
Legenda pravi, da je Kresnik bil mlad kraljevič, povezan z ognjem (kresom in kresovanjem), svetlobo in rodovitnostjo. Ob rojstvu je imel na telesu odtise konjskih kopit, bil je devetkrat krščen, kar je morebiti prispodoba devetega brata. V evropskih pravljicah je takšnim izrednim otrokom bila dodeljena vloga ubijalca zmajev.
Kresnik je prebival na gori, kjer je ob vodnjaku raslo drevo z zlatimi jabolki, ki so prinašala zdravje, srečo in bogastvo. Po nebu se je vozil v zlati kočiji s konjsko vprego, imel je sestro in brata, znal se je spreminjati v vse stvari in živali. Varoval ga je pes čuvaj s štirimi očmi. Pred spopadom si je Kresnik nadel kamnito obleko. Kamen, zlasti gorski kristal, je bil po starih indoevropskih predstavah snov, iz katere je bil narejen nebesni obok, po tej analogiji je Kresnik nosil nebesno oblačilo.
Kresnikova dejanja: ugrabitev zlate krone kačje kraljice, osvoboditev gradu iz objema velike kače, ki je prišla iz močvirja prek Drave, rešitev žene Alenčice iz jetništva in črede ugrabljenih krav iz podzemske votline,…

Upam, da ste ob branju uživali, in da ste izvedeli kaj novega.

  Ema Bračko, 8.b