Arhiv kategorij: To smo mi

Predstavitev sodelujočih.

Naj se predstavim

Sem Karin, učenka 7.b. K novinarskemu krožku sem se prijavila zato, ker si želim fotografirati dogodke v šoli in izven nje ter intervjuvati različne ljudi. Treniram karate, moj najljubši hobi pa je fotografiranje. V tem šolskem letu si želim imeti čim več lepih ocen in biti uspešna pri mojih izven šolskih dejavnostih.

Karin,7.b

Novo šolsko leto

Spet je leto naokoli in postala sem deveti razred. Spomnim se mojega prvega šolskega dne, ko sem prvič zakorakala v šolo. Takrat sem hodila v podružnično šolo v Zgornjem Duplek. Imam dva starejša brata, ki sta zelo starejša in sem večkrat gledala, kaj onadva počneta v šoli pa se mi je čudno zdelo, koliko je stvari. Zdaj, ko sem postala deveti razred, se mi vse zdi smešno.

Za letošnjo leto si želim, da bi ga čim lepše preživela na tej šoli, ker naslednjo leto grem v srednjo šolo. Želim si, da bi dobila čim boljše ocene, bila uspešna pri v vpisu v srednjo šolo in da bo naša valeta uspela. Upam tudi, da bom dobila kakšna priznanja s tekmovanj, čeprav mislim, da ne bom. Komaj čakam na vaje za valeto, ker bo verjetno smešno, saj imamo tudi učitelja za valeto, ki se rad z nami nasmeji.

Naslednjo leto pa upam, da bom obdržala stike z nekaterimi sošolci .

Lara, 9.a

Pričakovanja v šolskem letu 2019/2020

Počitnice so minile in zdaj smo postali 9.razred. Zdi se mi prav čudno, saj ko sem bila v nižjih razredih, sem se vedno malo zgledovala po kom iz devetega razreda, ker mi je bila všeč njihova organizacija ali pa tudi razmišljanje o določenih stvareh, zdaj pa sem sama postala devetičarka.

Od tega leta pričakujem, da bo kljub valeti, spraševanjem, testom, tekmovanjem, kar se da sproščeno in zabavno, je pa res, da je to večinoma odvisno od mene.

Upam tudi, da bomo ob koncu šolskega leta, obdržali stike z večino sošolcev in sosošolcev.

Tia, 9.a

Spet je tukaj september

Spet je tukaj september in s tem tudi moje zadnje leto. Zadnje leto na tej šoli. V prvem razredu si nisem mislila oziroma si nihče izmed mojih sošolcev ni mislil, da nam bo uspelo. Ampak nam je. Zdaj smo ponosni deveti!

Ker se je šolsko leto komaj začelo, ne bom pisala o vseh lepih spominih ter najboljših sošolcih, ampak o tem, kaj si želim. Kaj si želim doseči to šolsko leto, kaj si želim doseči nasploh, ko se bom 15. junija poslovila od osnovnošolskih klopi. Na srečo je do takrat še dolga pot, ki bo imela vzpone in padce, ki bo polna smeha in solz.

Letos si najbolj želim, da bi si izbrala srednjo šolo, ki bi mi ustrezala. Ki bo čez slabo leto nadomestila našo majhno dupleško šolo. Prav tako si želim, da bi končala to leto uspešno in da bi bilo zadnje leto tukaj kar se da polno raznih nepozabnih pustolovščin.

Želim si, da bi vsaj na enem področju dobila srebrno ali pa zlato, da bi mi šlo na enem področju malo bolje. Da bi se trud in učenje splačalo.

Seveda imam še veliko želja, ki jih ni mogoče spraviti v to objavo. Na srečo vam.

Kaj bi počela v življenju še nisem 100% prepričana, vem pa, da me bo verjetno veselilo. Od prvega obiska šole pred devetimi leti pa do zdaj sem menjala že najmanj deset raznih poklicev. Čeprav že imam v glavi enega izbrangea, se želim prepričati, da je tisti pravi.

“Čez leto dni, si bom želela, da bi komaj začela.” In s tem se strinjam že zdaj.

Lia, 9.a

Pričetek novega šolskega leta

Sem Tia in obiskujem 7. razred. Že vsa leta komaj čakam in končno je prišel čas, ko lahko začnem obiskovati novinarski krožek.

Zelo rada pišem spise, zgodbe ter intervjuje, rada pojem in plešem. V letošnjem letu želim imeti čim več dobrih ocen in prostih dni, za druženje s prijatelji. Komaj že čakam na nastope v šoli in na šolo v naravi.

Upam, da boste uživali v mojih prispevkih.

Tia, 7.b

Nekaj malega o meni :)

Sem Lana, učenka 7.a razreda, na novinarski krožek sem se prijavila, saj se mi je zdelo zanimivo, da sploh ne govorim o moji glavi, ki je polna idej za nove in nove domišljijske zgodbe… Veliko jih je že napisanih, a veliko nedokončanih, moj cilj je, da se vsaj približno potrudim in jih spravim na papir še do konca tega leta, če mi bo uspelo, mi bo, če ne, pa pač naslednje leto ali med počitnicami.

Zelo rada govorim kot tudi ustvarjam, predvsem pa govorim, večina ljudi me označi za pozitivno osebo, ki kar veliko pretirava. Se zgodi.

To leto sem bom potrudila postati tišja in se naučiti manj govoriti, da si bodo ljudje okoli mene (npr. moja mami) lahko spočili ušesa od mojega govorjenja. Zato mislim, da mi bo novinarski krožek kar koristil, da se lahko razpišem.

Pisanje in ustvarjanje ni edina stvar, ki jo rada delam. Zelo rada berem, še posebej fantazijske knjige, enako seveda velja za znanstveno fantastične in akcijske filme. Potrudila se bom, da ne bom dolgovezila in vas dolgočasila.

Seveda, če si do sedaj prišel/-a do sem, ti moram čestitati za tvojo potrpežljivost in voljo, da si to prebral/-a do konca, torej do konca leta bom še pisala in nameravam tudi naslednje leto. Vesela bom, če boš prebral/-a moje članke in članke ostalih!

Lana, 7.a

Novinka pri novinarskem

Sem Sara in letos sem med novinci pri novinarskem krožku. Prijavila sem se, saj se mi je zdelo zanimivo, kar so ustvarjali prejšnja leta. Trudila se bom, da drugih s svojimi članki ne bom dolgočasila, ampak bom tudi jaz uspela napisati mnogo zanimivih člankov in spodbudila tudi druge, mlajše učence naše šole, da se nam kasneje pridružijo.

Zelo rada tudi berem zanimive članke, pišem, se pogovarjam z drugimi o različnih dogodkih, zato mislim, da se bom dobro vklopila.

Sara, 7.b

Ponovno korakamo z vami

Drage bralke, dragi bralci!

Spet je tukaj september, čas, ko zasedemo šolske klopi in komaj čakamo na poletne počitnice, ki so se nedolgo nazaj končale. S tem je tudi tisti čas v letu, ko se novinarji ponovno zberemo skupaj.

Letos vam bomo že četrto, in s tem tudi naše zadnje leto, poročale Lia, Mia, Ajda, Karolina, Tia in Lara ter novinke, sedmošolke Lana, Sara, Tia, Alina ter Karin in pa devetošolka Klara. Naša mentorica bo ponovno učiteljica Maja Ferk.

Tudi to leto vas bomo poskušale obveščati o vseh dogodkih na šoli in izven nje, vaše lene sobote bomo popestrile z zanimivimi intervjuji, umetniške nedelje pa z izdelki učencev… Tukaj boš sigurno našel nekaj po svojem okusu. 😉

Novinarke Vam želimo uspešen korak v šolskem letu 2019/20!

 

”Ne učimo se za šolo, ampak za življenje”

Letošnje leto je bilo zelo zanimivo in naporno. Zelo se pozna, da smo letos še en razred višje kot lani in vsi od nas pričakujejo več. Meseci pred koncem leta so bili še bolj naporni, saj smo pisali veliko testov, spraševali so vse mogoče predmete in komaj smo čakali konec šolskega leta. Vesela sem, da se leto končno končuje in da bomo kmalu že glavni razred na šoli, ampak hkrati me skrbi, saj vem, da bomo naslednje leto ob takem času že skoraj zapustili to šolo in se poslovili od svojih prijateljev.

Seveda pa je to šolsko leto tudi minilo hitreje od prejšnih let, saj se mi zdi, da smo se kot razred končno povezali in se spoprijateljili ter se skupaj zelo zabavali. Čeprav se je zdelo, da si želimo med seboj samo slabo in mislimo samo nase in na druge pozabimo, to gotovo ni bilo res. Večkrat smo se pred testi skupaj učili in iskali taktike, kako učitelja prepričati, da test prestavimo, ali pa da ga sploh NE pišemo… Ampak po navadi naša taktika ni uspela, saj se učitelji niso želeli pogoditi za petke in nič več testov ali spraševanj.

Sedaj pa h glavnemu problemu šole. To so OCENE! in še enkrat OCENE! To je zlo vsakega učenca. Mislimo, da so sploh nepotrebne v šoli. Učenje in učenje ter vedno manj zabave. OOOOOO… To pa NE gre skupaj. Če ne bi bilo zabave, ne bi bilo šole in obratno. Če malo pomislimo…. Ugotovimo, da so ocene vseeno potrebne, saj če jih ne bi bilo, se nihčene bi učil in šola ne bi imela pravega pomena. Sami ne moremo narediti nič, tako pač je in tako bo ostalo. Edina stvar, ki pomaga, je, da se sproti učimo in pri testih ter spraševanjih znamo odgovoriti na katerokoli vprašanje.

Dejansko pa šola poskrbi za počitnice. Če bi hodili v službo, počitnice ne bi bile tako dolge in še manj bi jih imeli! Sedaj pa poglejte, kako hitro čas beži, čez pol meseca so tukaj dolge, najbolj pričakovane, najbolj s soncem obsijane poletne počitnice!!! Tako da poskusite zdržati še malo v šoli (saj vem, druge izbire nimate, ampak vseeno.) in se potrudite za še te zadnje ocene, ki prihajajo, tako da bodo počitnice še bolj pričakovane in zaslužene.

Za konec pa še misel ob prihajajočih počitnicah, da bodo hitro tu in boste 24. junija lahko rekli: ” Morje, pisani šotori, na vas smo mislili v šoli med odmori, ko učitelji so nas spraševali in smo se kontrolnih nalog bali… DOBRODOŠLE POČITNICE! Veseli smo, da ste prišle!!!”

Karolina Pernek, 8.b

Prehitro je minilo

Če povem po pravici, sem v letošnje šolsko leto zakorakala z manjšim strahom. Po navadi je tako s spremembami, strah nas jih je. Osmi razred pa je po mojem mnenju prišel v paketu z mnogimi novostmi. Pa ne samo z novimi predmeti, učitelji, spremenjenimi urniki in težjimi šolskimi torbami. Jaz osebno sem se letos precej spremenila. Drugačna sem po mišljenju in razmišljanju in zato tudi na stvari, ki sem jih lani gledala iz ene perspektive, danes gledam popolnoma drugače.

Osmi razred je razred kot vsi ostali. Čeprav je ovit v meglo strahu in se mu vsi učenci bližajo z rahlo tresočimi nogami, naj vam povem, da osmi razred niti ni tako strašljiv. Vse se da, če se hoče in če vlagaš vsaj kanček dela v učenje, je osmi razred mačji kašelj. Za vse nižje razrede, ki se bližate osmemu razredu in vas je strah, naj vas ne bo. Vstopite v šolsko leto z upanjem in srečo in željni znanja.

V tem letu sem se ogromno družila s sošolci in tudi drugimi učenci šole. Dosti bolj smo se povezali, kot v prejšnjih letih. Vzela sem si čas za poglabljanje odnosov. Letošnje šolsko leto je mojo košaro z lepimi spomini  napolnilo do vrha. In za to sem letos najbolj hvaležna.

Ajda Rojko, 8.a