Noč pod zvezdami v Ciglencah

Spali smo v šotorih, se igrali različne igre ter se vozili s kočijo, pekli smo tudi penice ter klobase. Nato smo risali zastave in postavili naše šotore. Kasneje smo obiskali kmetijo in podružnično šolo Dvorjane. Tam smo tudi streljali na streljišču, za tem nas je avtobus odpeljal v Dom Danice Vogrinec, kjer smo pekli palačinke, ustvarjali in se igrali. Nazadnje pa smo odšli h gasilcem in se škropili z vodo. Preživeli smo lepo taborjenje, najbolj pa mi je bilo všeč spanje v šotoru.

Aleks, 6.a

Ta dan mi je bilo najbolj všeč, ko so nas gasilci poškropili z vodo in ko smo bili v dvorjanski šoli. Bilo mi je bilo tudi všeč, ko smo spali v šotorih.

Simon Zupančič, 6.b

Spali smo v šotoru, zakurili smo si ogenj, peljali smo se s kočijo, hodili smo na sprehode. Pekli smo si penice, šli na streljanje glinastih golobov. Na začetku drugega dne pa so nam še dovolili, da streljamo z zračnimi puškami. Najbolj všeč mi je bilo streljanje glinastih golobov. Preživel sem odličen dan v Ciglencah.

Rene Fradl, 6.a

Na taborjenju mi je bilo najbolj všeč, ko smo naredili zastavo, spali v šotorih, plesali, božali konja in se peljali s kočijo.

Lili, 6.b

Čar poletja

Bilo je nekega sončnega, pa vendar svežega poletnega jutra. Z družino smo se odpravili na izlet s čolnom.

Med vožnjo sem opazovala lesketajoče se morje. Bili smo namenjeni proti otoku Ciganki. Nisem še slišala za ta otok, a sem upala, da bo zabavno. Moje sanjarjenje je predramil snežno bel galeb, ki je letel tako nizko, da se je z njegovim svilnatim perjem dotikal razburkane gladine.

Prispeli smo. Kamnite stene otoka so sijale v mavričnih barvah, ki so se prelivale v živih odtenkih. Vse okoli so rasle čudovite sredozemske rastline. Voda je bila prijetno osvežilna, a vse naokoli je mrgolelo glasnih turistov. Čez nekaj časa smo se napotili nazaj.

Kar naenkrat pa je voda pred nami močno vzvalovala. Ustavili smo čoln. Nato je tik ob ladji iz vode planil delfin svetlo modre barve. Za njim pa še cela jata, v kateri je bilo vsaj dvajset delfinov. Kot, da bi imeli svojo točko, so se vrteli in skakali iz vode. Z veseljem sem jih opazovala. Bili so tako zabavni in bredrzni. Fotografirala sem jih. Vsakič so se znova in znova vračali k čolnu, plavali pod njim in se nato pojavili nekje bogu za hrbtom. Sonce je počasi zahajalo za prelepe griče. Morali smo nazaj. Delfini so nam še nekaj časa poslušno sledili, nato pa obupali in odplavali stran.

Zelo sem vesela, da sem imela možnost ogleda delfinov. To je res redek pojav in želim si, da bi to občutila še kdaj.

Mia Miholič, 8. b