Muc Mehkošapek

Muc Mehkošapek je bil mačji mladič, ki je živel z mano v Drvečem mestu, v drveči družini, kjer so me vedno zelo zgodaj budili.

Ponoči je muc Mehkošapek spal na mojih nogah. Želela sem si, da bi lahko šla v drugo deželo. V takšno deželo, kjer se ne bi drvelo in kjer me zjutraj ne bi budili prezgodaj. Budili bi me 20 minut pred začetkom pouka. Med to željo sem gledala Mehkošapka, ki me je v tistem trenutku popeljal v drugo deželo. Od presenečenja sem se popraskala po glavi. Zelo sem bila vesela, da me je muc odpeljal v to deželo, zato sem ga v zahvalo pocrkljala in pokrtačila. Mehkošapek je prijazno predel. Dala sem mu mačji prigrizek.

Muc Mehkošapek je imel tudi prijateljico mucko. Želela sem si, da bi imela mladičke. Želja se mi je uresničila. Muc Mehkošapek in muca Pikica sta dobila mladičke. Veliko sem se igrala z malimi mucki. Mucku, ki je imel črte, sem dala ime Črtek. Ko je bilo igre z mucki dovolj, sem se odpravila spat.

Dnevi so počasi tekli. Ko je minilo eno leto, je muc Mehkošapek odpeljal mene, skupaj z muco Pikico in vsemi mladički nazaj v drveče mesto. Ponoči smo pred vsaka vrata položili mucko. Drveče mesto je postalo svetovno Mačje mesto, kjer nihče več ne drvi.

Anamarija Muraus, 2.c

Tehniški dan

V ponedeljek, 7. 12. 2015, smo imeli tehniški dan. V šolo smo prišli ob 13.30, kjer smo imeli najprej kosilo. Kosilo smo v miru pojedli. Ob 14.00 pa smo se zbrali v učilnici s svojo razredničarko. Vsak razred je izdeloval nekaj, kar bomo prodajali na božičnem sejmu.

6.b razred smo izdelovali namizne aranžmaje. Pri izdelavi izdelkov sta nam pomagali gospa Rajka in gospa Tinka.
Najprej nam je gospa Tinka na hitro pokazala, kako narediti aranžma. Njen aranžma je bil zelo lep. Tako smo se tudi mi lotili dela. Na začetku smo morali svoje skodelice napolniti s cvetličarsko gobo. Pri tem nam je pomagala gospa Tinka. Ko smo opravili to, smo začeli delati aranžma. Najprej smo v gobo zapičili svečo in nato borove veje. Ko smo pa z vejicami prekrili gobo, smo lahko aranžma začeli okraševati.

IMG_0839[1]

Na voljo smo imeli več različnih stvari. Aranžma smo lahko okrasili z mašlji, prozornimi angelčki, sanmi, božičkom,… Aranžma smo lahko okrasili tudi s kroglicami, cimetom, storži in vrvicami.

IMG_0847[1]

Delali smo zelo hitro, zato smo nekateri naredili kar dva aranžmaja. Gospa Martina Dominko pa je bila tako prijazna, da nam je spekla pecivo, ki je bilo odlično.

IMG_0834[1]

Tako se je naš dan počasi končal. Aranžmaje smo zapakirali v škatle in se poslovili od gospe Tinke in Rajke.

Dan mi je bil všeč, saj smo imeli pouk popoldne. Preživeli smo čudovit in poučen dan.

Žana I. Halužan S., 6. b

Intervju s Štefkom Bratkovičem

Štefko Bratkovič je radijski voditelj na Radiu Center. Kljub napornemu urniku si je vzel čas za nas in nam zelo zanimivo predstavil življenje na radiu. Je zgovoren, energičen in prijazen.  Z njim sva se pogovarjali ob pijači v kavarni Center, kamor nas je povabil ob koncu ogleda.

dsc_1704

Najprej se bi vam rada zahvalila, ker ste si za nas vzeli nekaj dragocenega časa, ki ga gotovo nimate na pretek.

1. Po kakšnem naključju izbirate glasbo?

Glasbo za radio izbiramo po anketah, ki jih poslušalci izberejo. Pri tem pazimo, da glasbo poslušalci že poznajo.

2.Ali vedno govorite v eter ali pa so morda oddaje posnete vnaprej? Če da, katere?

Radijski voditelji, kot na primer danes Silvester in Ana, govorijo v eter, drugače pa so pogovori s poslušalci ali razni kvizi v naprej posneti, nato pa nekdo to uredi. Tako delamo zaradi zunanjih motečih dejavnikov, ki motijo kakovost posnetka, na primer kadar ima poslušalec prižgan radio.

3. Kako poteka snemanje radijske oddaje?

V radijski sobi, ki je priklopljena, moraš biti tiho, ker je mikrofon zelo občutljiv.

4. Kako poteka vaš dan na radiu?

Zjutraj si vsi pripravimo besedila, ki jih bomo povedali, nato pa gre vsak na svoje delo. Mojo delo je, da zabavam poslušalce med službo.

5. Kdo določi, o čem boste govorili oziroma poročali?
Tako kot sem že povedal, ko pridemo v službo, si vsi pripravimo besedilo, če pa se kdo kaj sproti spomni, pa še to doda, ampak mora biti kratek in jedrnat.

6. Kako izberete telefonske številke za kvize in podobno?

Na telefonu imamo lučko, ki kaže, kdo je prvi poklical in tistega pokličemo.

7. Vaš radio velja za enega najbolj poslušanih v Sloveniji. Kako pa merite poslušanost?

Poslušanost merimo s pomočjo anketiranja ljudi, ki nam povedo, katero postajo so na določen dan poslušali zjutraj ali zvečer, nato pa rezultate procentualno ocenimo.

8. Ali nam lahko zaupate, kaj je pri vašem delu najtežja stvar, ki jo morate vsakodnevno opravljati?

Včasih mi je bila najtežja stvar, ko sem se moral vstajati ob  štirih zjutraj, ker sem vodil jutranji program, ampak se je po drugi strani to izkazalo za zelo dobro, ker se mi sedaj, ko sem se navadil, ni problem zjutraj zgodaj vstati.

9. Kako dolgo že opravljate delo novinarja, kako ste se sploh znašli na tej poti?

Da začnem pri začetku. Oče mojega prijatelja je delal na radiu v Slovenski Bistrici in tako sem vedno njega, mojega prijatelja namreč, spraševal, če lahko vpraša svojega očeta, da me vzame v studio, da vidim kako to delajo. Nato sem delal šolo za lesarja, ker imam rad stvari iz lesa in naravnih materialov. Nato sem pa dobil službo na Radiu Center. Delo novinarja pa opravljam že 17 let.

10. Kaj radi počnete v prostem času, imate kaj hobijev, ali ste deloholik?

Imam dve hčerki in ker ena trenira balet, druga pa gimnastiko, se včasih pošalim z njima, da sta onidve moj hobi. Kot sem pa že omenil, rad delam stvari iz lesa, tako je tudi to moj hobi.

11. Kaj bi počeli, če ne bi bili novinar?

Če ne bi bil novinar, bi bil arhitekt za lesene hiše ali kaj podobnega v tej smeri.

12. Povprašala sem vas že o najtežji stvari pri vašem delu, kaj pa je tista najboljša? Končan prispevek, občutek dobro opravljenega dela ali kaj drugega?

Pri delu na radiu je vse najboljša stvar, če imaš rad to delo.

Hvala za vaš intervju in topel sprejem.

Sara Mohorko in Ana Turk

Intervju: Tea Savec

Tea Savec obiskuje 8.a razred OŠ Duplek in je stara 13 let. Trenira karate in je v njem zelo uspešna. S Teo sva se pogovarjala o karateju in njenih uspehih.

Kako dolgo že treniraš karate?
Karate treniram že 8 let.

Zakaj si se odločila trenirati karate?
Za karate me je zelo navdihnil film Karate Kid in še seveda moja sestra.

V katerem klubu treniraš?
Treniram v klubu WKSA Duplek.

Kako poteka tekmovanje karateja?
Najprej moraš vedno priti 1 uro prej, da se segreješ. Nato sledi predstavitev sodelujočih občin in klubov. Po predstavitvi sodniki najprej ocenjujejo Kate (to je nakazovanje gibov) in za tem sledijo borbe. Po vseh končanih borbah so na koncu še razglasitve rezultatov. Ena borba pa ponavadi traja 2 minuti.

Kakšni so tvoji dosežki?
Največkrat 1. mesto. Bila sem tudi evropska prvakinja v Italiji in državna prvakinja Sevnici.

Kje potekajo tekmovanja v Sloveniji in tudi v Evropi?
Tekmovanja lahko potekajo kjerkoli, samo telovadnica mora ustrezat pogojem.

Je karate individualen šport ali potrebuješ svojo ekipo?
Karate je večinoma individualen šport, a pri določenih stvareh potrebuješ ekipo.

Kako se pa razumeš s svojo ekipo?
V redu se razumem z ekipo.

Se z ekipo družiš tudi tudi po treningih?
Z nekaterimi se družim tudi izven treninga, tako da ja.

Ali zaradi tekem dosti potuješ?
Ne potujem ravno dosti.

Še kdo v tvoji družini kaj trenira?
V moji družini trenira tudi moja sestra in to karate.

Ali že veš kaj bi postala po poklicu? Bi ostala v športu?
Ne vem, kaj bi postala po poklicu, ampak verjetno ne v športu in bi bil karate samo moj hobi.

Hvala Tei za deljenje svojih majhnih skrivnosti in kratek klepet.

Žana I. Halužan S. in Maj Garb, 6.b

Tehniški dan

V ponedeljek, 7.12.2015, smo imeli učenci od 1. do 9. razreda tehniški dan.

V šolo smo prišli ob 13.30. Najprej smo imeli kosilo, nato smo odšli v razrede, kjer smo izdelovali izdelke, ki jih bomo prodajali na božičnem sejmu. Sedmi razredi smo izdelovali venčke, mila, kopalne soli, ognjičevo kremo, deodorant in kakavov glos za ustnice. Razdelili smo se v skupine po pet. Naša skupina je izdelovala kakavov glos.

dsc_1745

Za pripravo le-tega potrebujemo:
1 žličko voska
3 žličke kakavovega masla
1,5 žličke temne čokolade(70%)

dsc_1758

Ob koncu smo odšli še na kratek sprehod. Preživeli smo zanimiv in ustvarjalen dan.

Nika Petrišič, 7.b

Obiskali smo Radio Center

V torek, 30.11.2015, smo se nadarjeni učenci in tisti, ki obiskujemo novinarski ali dramski krožek, odpravili na Hitradio Center.
Po pouku ob 14.00 smo se zbrali in se nato odpravili na avtobus. Do Maribora smo se vozili približno 20 minut. Ko smo prišli do cilja, nas je prijazno sprejel gospod Štefko Bratkovič.

dsc_1680

Nato smo se razdelili v dve skupini po razredih. Prva skupina se je odpravila na ogled zgornjega nadstropja, medtem ko si je naša skupina ogledala pritličje.
Po odhodu prve skupine smo si ogledali, kako obdelujejo telefonske pogovore. Obrazložili so nam svoje delo. Po ogledu sobe smo se odpravili v glavni studio, kjer sta bila Ana in Silvester.

dsc_1697

Razložila sta nam, kako se pripravljata za vodenje radia in kako poteka delo moderatorja. Ker sta nato morala v eter, smo odšli iz studia v zgornje nadstropje. Povedali so nam, da je zgornje nadstropje predvsem namenjeno marketingu. Najprej smo zato odšli v manjši studio, kjer smo se lahko snemali. Precej dolgo smo bili v snemali sobi, ker nam je bilo snemanje zelo všeč. Nato smo se sprehodili do prostora, kjer so bili računalniki. Tam so nam tudi pokazali, kje vse hranijo posnetke, glasbo in podobno. Ena od zaposlenih nam je tudi pokazala, kako skrbi za oglase, da se predvajajo po radiu pravilno in smiselno.

Po ogledu pa nas je Radio Center povabil tudi na pijačo v sosednji lokal, kar nas je še dodatno razveselilo. Med sedenjem in klepetanjem se je odvijal tudi intervju z gospodom Štefkom Bratkovičem.

dsc_1710

Po končanem intervjuju pa je po nas že prišel avtobus, zato smo se odpravili domov. Med vožnjo smo se veselo in navdušeno pogovarjali o radiu Center.

Ta dan mi je bil zelo všeč, ker je bil ogled zanimiv, zaposleni novinarji pa so bili zelo prijazni. Dan bi zagotovo še kdaj ponovila.logo_radio_center

Žana I. Halužan S., 6.b

OBISK KMETIJE KRAMBERGER

Učenci OŠ Duplek smo v petek, 20.11.2015, imeli tradicionalni slovenski zajtrk. Najprej so nam pripravili kratek program, nato pa zajtrk. Kot vsako leto smo za zajtrk imeli kruh, mleko, maslo, med in jabolka. Ko smo se najedli, je vsak razred odšel v svojo učilnico in naša razredničarka, učiteljica Maja Ferk, nam je pripravila diapozitive.

Po pogovoru smo dobili še frutabele in se z učiteljicami dobili pred šolo. Z nami so šle učiteljice Maja Ferk, Jasmina Demali in Marjanca Koroša. Odpravili smo se do kmetije Kramberger.

20151120_095059

Tam so nas zelo lepo sprejeli in z gospo Kramberger, ki nam je razkazala kmetijo, sta se sprehajala tudi dva kužka, Medo in Riki. Takoj sta se nam prikupila in vsi so ju božali.

20151120_095522

Nato smo si ogledali še preostalo kmetijo. Videli smo tudi piščančke, na kmetiji jih imajo okoli 15.000. Gospa nam je pokazala še prostor za molžo.

20151120_095742

Povedala je tudi, da imajo na kmetiji res dosti dela, zato komaj najdejo kaj prostega časa.

Ko smo z ogledom zaključili, nas je gospa povabila v hišo, kjer nas je že čakal topel čaj in bezgov sok. Ponudila nam je tudi domač kruh, suho klobaso, domačo marmelado, orehe in posušen kaki. Vsem je bilo okusno, zato ni na mizi ostalo skoraj ničesar.

20151120_101722

20151120_102035

Ko smo se najedli, smo se zahvalili za čudovito predstavitev in ogled kmetije. Tako smo se počasi odpravili do šole in izkoristili klepet med potjo. Pogovarjali smo se o kmetiji, ki nam je bila zelo všeč. Preživeli smo čudovit dan in ostal mi bo v lepem spominu.

 

                                                                                                   Nina Pečar, 7.a

Naravoslovni dan

V petek, 20.11.2015, smo imeli naravoslovni dan.

Ob 7.30 smo se zbrali v večnamenskem prostoru, kjer nas je čakal kratek program.

IMG_0719[1]

Začeli smo ga z pozdravom in nadaljevali s pesmijo otroškega pevskega zbora. Nastopil je tudi harmonikaš in še veliko drugih. Obiskala nas je podžupanja občine Duplek. Kmalu se je od nas poslovila in mi smo lahko poskusili med in domače medenjake.

IMG_0718[1] IMG_0720[1]

Po koncu programa smo se vrnili v učilnico, kjer nam je učiteljica Barbara predstavila in pokazala nordijsko hojo.

Nato smo se obuli in oblekli ter se odpravili na travnato igrišče za šolo. Tam smo se lahko tudi mi preizkusili v nordijski hoji. Najprej je bilo težko, a z veliko truda in volje smo se kmalu naučili.

IMG_0721[1]

Med hojo je prišla učiteljica Marjetka in povedala da bo odpeljala nekaj učencev, da ji pomagajo narediti namaze.

IMG_0485[1]

Odpeljala jih je, mi pa smo še naprej vadili novo hojo. Zdaj smo znali hoditi po ravnem, ampak naučiti smo se še morali hojo po hribu navzdol in navzgor. Odšli smo na hribček zraven travnatega igrišča in se odpravili navzdol, nato pa še navzgor. Nordijska hoja po ravnem, navzdol in navzgor pa ni vse, kar smo se naučili. Bili smo radovedni in smo še poizkusili teči s palicami.

Utrujeni smo se odpravili v telovadnico, kjer nas je čakalo sproščanje z učiteljico Marino. Sproščeni smo se vrnili v učilnice, kjer nas je čakal kruh in namazi.

Dan je hitro minil in naučili smo se veliko novega. Kmalu smo se odpravili na kosilo in kasneje domov.

Kaja Breznik, 6.b

Obisk Radia Center

V ponedeljek, 30.11.2015, smo se ob 13.50 odpravili v Maribor in sicer na Radio Center.

Ko smo prispeli, smo se razdelili v dve skupini. V prvi skupini so bili učenci 8. in 9. razreda, v drugi pa smo bili 6. in 7. razredi. Obiskali smo veliko delavcev in od njih izvedeli veliko stvari o poklicih na radiju. Kdor je hotel, pa je lahko tudi posnel svoje želje za božič. Vsi skupaj pa smo za radio izgovorili telefonsko številko radia Center [090-9999]. Vse je bilo zelo zanimivo, po koncu ogleda pa smo odšli še na pijačo, na katero so nas povabili zaposleni na Radiu Center.

Bilo mi je zelo všeč in tak izlet bi rada ponovila.

Kaja Breznik, 6.b

Naravoslovni dan

V petek, 20.11.2015, smo imeli slovenski tradicionalni zajtrk. Ko smo prišli v šolo, smo se zbrali v večnamenskem prostoru, kjer je potekala kratka prireditev. Po prireditvi smo se odpravili v svoje razrede. V našem razredu smo raziskovali, kaj smo Slovenci jedli nekoč in kaj jemo danes. V skupinah po tri je vsak dobil pokrajinsko enoto (Štajersko, Prekmurje, Primorsko, Dolenjsko, Notranjsko, Gorenjsko in Koroško). Vsaka skupina si je izbrala eno pokrajino in nato predstavila eno ali več tipičnih jedi iz tiste pokrajine. Na koncu smo vsi zarisali svoje jedi na zemljevid.

Nika Petrišič in Larisa Vauhnik, 7.b

S šolskimi Koraki v nov dan…