Vrtiljak dogodkov

Zaključek projekta Pasavček

Komentiraj

Naša šola je sodelovala v projektu Pasavček. Naučili smo se, kako uporabljati varnostne pasove in otroške sedeže v avtomobilu.

Ob koncu projekta Pasavček smo pripravili prireditev. Povabili smo policiste, reševalce, gasilce, trgovino z otroškimi varnostnimi sedeži in tudi starše. Lotili smo se raziskovanjapo skupinah. Moja skupina je najprej obiskala policista, kjer smo se igrali igro. Reševalci so nam predstavili njihovo delo. Nato so morali hitro odpeljati, ker so imeli nujen klic. Pri gasilcih smo lahko sedeli v gasilskem avtu in brizgali s cevjo. Naša skupina je še obiskala predstavitev otroških varnostnih sedežev. Predstavitev pa sta imela tudi dva naša učenca.

Naše raziskovanje smo zaključili z izdelavo papirnatih prometnih znakov. Ob koncu predstavitev smo se učenci zahvalili tako, da smo nastopali. Celotna prireditev mi je bila zelo všeč in tudi veliko smo se naučili.

Marisa Špičko, 2.a

Vrtiljak dogodkov

Dan za spremembe – Odprta srca

Komentiraj

V petek, 1. 4. 2016, smo imeli v šoli prireditev imenovano Odprta srca, kjer smo se pogovarjali o drugačnosti, sprejemanju, prijateljstvu in kako je lahko naše življenje lepo, če imamo odprto srce.

Učenci naše šole smo se že pred prireditvijo pripravljali na Dan za spremembe. Vsak razred je lahko izdelal drevo spoštovanja in na njega nalepil liste in cvetove z lepo mislijo, ki jo je namenil sošolcem ali vsem ljudem. Vsak razred, ki se je odločil za drevo spoštovanja je naredil drugačno drevo, ki je bilo lahko iz papirja nalepljeno na vrata ali steno ali pa iz drugih materialov, kjer so bile možnosti neomejene.

2

3

4

1

5

Učenci 8.a razreda smo se pri razredi uri pogovarjali, kakšno drevo bi lahko naredili, da bi bilo čisto drugačno od ostalih in naš sošolec Jure Vadlja se je spomnil, da bi lahko posadili čisto pravo drevo.

Tako se je prireditev v petek začela pred šolo, kjer smo učenci posadili Ginkota odprtih src, ki smo ga tudi sami kupili s svojim denarjem. Ginkotu smo sporočili, naj raste visoko v zrak in se mu zahvalili za pomoč pri odkrivanju prave moči odprtih src in se nato odpravili v večnamenski prostor, kjer smo nadaljevali našo prireditev.

6

7

8

S programom sta pričeli učiteljici Marina Herman in Marjetka Bezjak, ki sta nam predstavili pomen akcije Dan za spremembe. Sledili sta Ajda in Lia z deklamacijo pesmi Odpro srce, ki sta jo sami napisali.

9

Alen Mehič nam je nato razkril zelo čustveno zgodbo svojega očeta, ki je pobegnil med vojno v Bosni in si po nekaj letih v Sloveniji uspešno ustvaril družino. Nadaljevala je Ilana Glisik, ki je deklamirala svojo pesem v angleščini Scars (brazgotine). Naša prva gostja je bila Ga. Sonja Černčič Lagerval, ki je z nami delila zgodbe oziroma, kot jih je sama imenovala, poglavja iz njenega življena. Zaupala nam je, kako je imela službo, ki jo je rada opravljala in se je preko nje spoznavala z veliko drugačnimi ljudmi, ki jih je sprejela in spoštovala, saj bi to morali danes zelo ceniti. Prav tako nam je povedala veliko lepih misli z globokimi sporočili, o katerih bi morali vsi ljudje na svetu zares premisliti in se vprašati, če imamo dovolj veliko srce, da v svoja življena sprejmemo drugačne ljudi. Nato smo Elena, Ajda, Doris, Eva, Pina in jaz zapele pesem Na soncu ob spremljavi kitare, na katero je igral Luka.

1

2

3

Naslednji sta bili gospa Mojca in njena hčerka Ilana Glisik, ki obiskuje 8. a razred ter nam zaupali svojo zgodbo, kako so ju občani Dupleka sprejeli po prihodu iz Amerike. Nato sem deklamirala prvi del svoje pesmi Drugačnost. Sledil je gospod Aleksander Kovačevič, ki je povedal še eno zelo čustveno zgodbo o sprejemu v Slovenijo in kako so takšni ljudje, ki bežijo pred vojno v svoji državi, vedno nekje tujci in jih ljudje ne sprejmejo lepo. Deklamirala sem še drugi del svoje pesmi in naš naslednji gost, gospod Uroš Dokl, nam je na kratko predstavil delo kustosa, ki ga opravlja v Muzeju narodne osvoboditve Maribor in tudi on nam je zaupal svojo zgodbo.

4

5

6

Iz prve roke smo izvedeli pretresljive dogodke, ki jih je doživel med vojno v Siriji. Povedal nam je tudi nekaj o projektu Jakob, ki trenutno stoji. Podrobneje nam je tudi opisal socialne igre, s katerimi je pomagal sirskim otrokom. Naša zadnja gostja Saša Berlič nam je nato povedala, kako se preko svojega poklica, ko uči na srednji šoli, spoznava z veliko učenci iz drugih držav in jim že z preprostim pogovorom zelo pomaga.
Ob zaključku sta nam Ajda in Lia zapeli pesem Svet je lep, nato pa smo odšli na pogostitev, ki smo jo učenci sami pripravili.

7

8

9.1

9

Imeli smo tudi ustvarjalni kotiček, kjer je lahko vsak napisal vtis o prireditvi ali pa kakšno lepo misel in jo nato obesil na drevo odprtih src ter menjalnico knjig, kjer si lahko prinesel, zamenjal ali odnesel kakšno knjigo.

12

11

Po prireditvi nas je nekaj učencev skupaj z učiteljicama odšlo v kulturni dom Dvorjane in PDG Dvorjane, kjer smo se vsem zahvalili za dobro delo, ki ga opravljajo že vrsto let, ter jim podarili domače kekse, ki smo jih sami spekli.

13

14

15

16

Sajenje skupnega drevesa nam je vsem veliko pomenilo in nas je kot razred še bolj povezalo, prireditev pa nam bo še dolgo ostala v lepem spominu.

Eva Zelnik, 8. a

Vrtiljak dogodkov

Šola v naravi

Komentiraj

29. 3. 2016 smo se učenci 7. razreda odpraili v šolo v naravi. Ob 8.00 uri smo se z avtobusom odpravili do Fiese. Pot je bila dolga in zanimiva. Po 3 urah vožnje pa smo končno prispeli do doma Breženka.
Ko smo prišli, so nas razdelili po sobah, da smo lahko razpakirali in si ogledali sobe. Nato smo odšli v jedilnico, kjer smo imeli sestanek z učenci iz Bovca in lastnikom doma. Razložil nam je pravila in kaj moramo delati. Nato smo imeli kosilo, bilo je ukusno. Po kosilu smo imeli počitek in športne aktivnosti. Nato so nas razdelili v skupine, tako da smo bili v njih mešano z učenci iz Bovca. Po skupinah smo se prvi dan učili loviti ribe, vozle in o sredozemskem rastju. Zvečer smo imeli večerjo in šli smo na sprehod do Pirana. Ko smo prispeli nazaj, smo se morali stuširati in iti spat.
Drugi dan smo se morali zgodaj zbuditi. Takoj smo se uredili in oblekli, saj smo imeli jutranjo telovadbo. Po kratkem sprehodu in teku smo imeli zajtrk. Po zajtrku smo se učenci naše šole odpravili do Pirana, kjer smo se z ladjico odpravili do solin. Tam smo izvedeli, kako pridelajo sol in pogledali kratek film o solinah. Ko smo prišli nazaj v Fieso, smo imeli kosilo, počitek in nato športne dejavnosti, kjer smo punce igrale odbojko, fantje pa nogomet. Za tem pa smo se razdelili v skupine in začeli raziskovati plažo ter iskati zanimive školjke, polže in alge. Nato smo se skupine zamenjale in imeli smo še nordijsko hojo. Zvečer smo znova odšli do Pirana, kjer smo imeli prosti čas. Lahko smo se družili, pojedli sladoled ali kaj popili. Tako je minil tudi drugi dan, ki je bil zelo zabaven in zanimiv.
Tretji dan je jutro potekalo enako kot dan predtem. Po zajtrku smo se razdelili po skupinah in imeli orientacijski pohod, ki mi je bil zelo všeč. Po pohodu smo imeli kosilo in športne aktivnosti. Lahko smo igrali odboko, nogomet, namizni tenis ali košarko. Popoldne pa smo znova po skupinah spoznavali jezeri v Fiesi in se učili skuhati školjke. Po večerji pa smo imeli zaključno zabavo. Fantje so pripravili jedilnico in nato smo prišla dekleta. Vsi smo plesali in se zabavali. Na koncu so nekateri fantje punce povabili na ples, saj so zadnji dan razglasili najboljši plesni par.
Zadnji dan zjutraj nismo imeli telovadbe, saj smo se pripravljali na odhod in pakirali. Po zajtrku smo odšli na ogled Pirana, kjer smo si ogledali kulturne znamenitoti in spoznavali zgodovino tega lepega mesta. Pred kosilom so v jedilnici razglasili vse zmagovalce. Najboljša skupina je bila skupina D. Najlepše pospravljeni sobi sta bili 15 in 24. Najboljši plesni par pa sta bila Anja iz OŠ Duplek in Martin iz OŠ Bovec. Po kosilu smo vsi vzeli svojo prtljago in se počasi odpravili domov.
Teh štirih dni še dolgo ne bova pozabili, saj je bilo zelo zabavno in zanimivo. Meniva, da bodo vsem ostali v lepem spominu.

PANO_20160401_091202

Larisa Vauhnik in Nika Petrišič, 7. b

Vrtiljak dogodkov

Šola v naravi

Komentiraj

V torek, 29. 3. 2016, smo se sedmošolci OŠ Duplek odpravili v šolo v naravi. Po nekaj urah vožnje smo prispeli na cilj. Bivali smo v domu Breženka v Fiesi.

IMG_20160329_080724

IMG_20160331_111948.vr

IMG_20160331_125904

Takoj po prihodu smo se razvrstili po sobah, postlali postelje in razpakirali kovčke. Zbrali smo se v jedilnici, kjer smo tudi spoznali učence iz osnovne šole Bovec. Vodja doma nam je predstavil domska pravila in nas opozoril, da se bodo sobe vsakodnevno ocenjevale. Spoznali smo tudi nekaj učiteljev, ki so nas kasneje spremljali pri nalogah. Pred kosilom smo imeli še nekaj časa, zato so fantje pred domom igrali nogomet, dekleta pa odbojko.

20160330_141505

20160330_141611

Ko smo spet prišli do doma, so nas učitelji razdelili v mešane skupine z učenci iz Bovca. Po kosilu smo imeli še nekaj prostega časa, potem pa se je začelo delo. Vsaka skupina je dobila svojo nalogo, pri tem pa so učitelji spremljali naše delo in to tudi zabeležili. Prvi dan smo se na primer učili o sredozemskih rastlinah, o vozlih in lovili ribe. Po večerji smo šli peš v Piran in nato vse do Bernardina, kjer smo imeli nekaj prostega časa za klepet in sladoled.

PANO_20160329_195419

V sredo smo se zbudili že ob 7.15, se hitro oblekli in pospravili sobe. Jutro smo vedno pričeli s sprehodom in telovadbo, temu je sledil zajtrk, nato pa smo učenci naše šole odšli do Pirana, kjer nas je čakala ladja. Z njo smo se vozili vse do solin, tam pa izvedeli še več o tem, kako pridelajo sol.

IMG_20160330_095124

20160330_110930

Popoldne smo se ponovno razdelili po skupinah in pričeli z delom. Raziskovali smo plažo in iskali školjke in rastline. Hodili smo tudi s posebnimi palicami in se tako učili nordijske hoje.

IMG_20160330_171031

20160330_162650

Zvečer smo se odpravili do Pirana, kjer smo imeli nekaj časa prosto, se družili na Tartinijevem trgu, nekateri pa so si tudi privoščili pijačo ali sladoled. Tako je bil tudi drugi dan razburljiv in nadvse zanimiv.

Četrtkovo jutro je potekalo enako kot prejšnji dan. Kot smo bili navajeni, smo se po telovadbi in zajtrku vsi razdelili po skupinah. Tretji dan je bil zadnji dan za dodatne točke, zato smo se vsi poskušali zelo truditi, da bi prejeli največ točk in zmagali. Imeli smo orientacijski pohod, kjer so skupine poskušale slediti navodilom in odgovoriti na vprašanja.

IMG_20160331_151808

Ko so vse skupine rešile učne liste, smo imeli kosilo, po kosilu pa spet nekaj prostega časa. Nekateri so spet igrali nogomet, drugi košarko, tretji pa namizni tenis. Popoldne smo spoznavali jezera v Fiesi in se učili kuhati školjke, ki smo jih nato tudi pojedli.

IMG_20160331_154449

Tako je bil tretji dan že skoraj pri koncu, vendar je sledila največja zabava. Po večerji smo imeli disko. Fantje iz obeh šol so pripravili jedilnico, punce pa smo se medtem uredile. Čeprav smo ves dan hodili, smo še vedno imeli nekaj energije za ples. Vsi smo plesali, peli in se zabavali. Na koncu so najpogumnejši fantje povabili punce na ples, saj smo zadnji dan razglasili najboljši plesni par.

IMG_20160331_194353

IMG_20160331_210651

V petek nismo imeli jutranje telovadbe, saj smo vsi pakirali. Še zadnjič smo odšli na ogled Pirana, kjer smo si ogledali kulturne znamenitosti in spoznavali njegovo zgodovino.

PANO_20160401_091202

Pred kosilom smo v jedilnici razglasili vse zmagovalce, ki so dobili priznanja. Najprej skupino, ki je zbrala največ točk. To je bila skupina D, v kateri smo bili tudi Rebeka, Andraž in jaz. Mislim, da smo dosegli največ točk zato, ker smo lepo sodelovali.

IMG_20160401_122215

Nato so razglasili sobe, ki so bile najlepše pospravljene. Med dekleti je zmagala soba 15, v kateri so bivale Sara, Laura, Amadeja in Rebeka, med dečki pa soba 24, v kateri so bivali Žan, Staš in Jernej.

IMG_20160401_122646

Na koncu pa so razglasili še najlepši plesni par. To sta bila Anja iz OŠ Duplek in Martin iz OŠ Bovec. Potem smo imeli kosilo in po kosilu smo se počasi odpravili domov.

Preživeli smo dogodivščin polne štiri dni, ki nam bodo vsem ostali v lepem spominu.

Nina Pečar, 7. a

Na krilih domišljije, Nerazvrščeno

Povodni mož v 21. stoletju

Komentiraj

V Ljubljani Urška zala živi
in vsak večer na žur hiti.
Kakor najsvetlejša zvezda zabavo razsvetli,
vsako oko jo ulovi.

Gledalce si zbira,
pozornost dobi.
Vsakemu plesalcu se upira,
ko najlepši mladenič prihiti.

S hladnimi rokami
jo za roke drži,
brez besed jo zavrti,
vsak lahko opazi,
da si Urška to želi,
saj srce ji zadrhti.

Vsa dekleta so obstala,
ko Urška z mladeničem je divjala.
Vsi so snemali njun ples,
na Facebooku je bil potres.

Urška slavna je postala,
ker mladeniču se je predala.
Brez premora sta plesala,
ko Urška mladeniča je prepoznala.

Ob plesu rob mize je oplazil,
ni človeka, ki ne bi opazil,
da mladeniču se strgala obleka,
pokazala se luskasta prevleka.

Urška rada bi šla proč,
mladenič jo drži na vso moč,
na pomol z njo odhiti,
v Ljubljanici izginejo sledi.

Eva Zelnik, 8.a

Bil je petek,
dan za metek.
Cela banda se je zbrala
tam na Lentu v Niagari.

Na zabavi bila je tudi
Urška lepa, mlada Korošica.
Temnolasa, črnooka, bledolična,
kot prava bi bila kraljična.

Klub bil je poln čednih fantov in deklet,
Urška bila je res nad vsemi cvet.
Čaka tam pri šanku ona,
zavrnila je že vse, kot da čakala bi nekoga.

Potem k njej prisede Danilo,
ponudi hladno ji tekilo.
Urški všeč bil je Danilo,
zato sprejela je povabilo.

Ko Urška spije to tekilo,
vrti se ji, blede,
še sama ne ve za sebe.

Urški postalo je slabó,
zato odpravita se ven
na hladnó.

Danilo šel je po svoj avto,
rekoč, da peljal bi jo domov.
Urška čakala ga pri mostu,
tam v temi, polni duhov.

Naslednji dan iskali so jo starši, prijatelji, ostali vsi,
za njo izginile so vse sledi.
»Drava,« odmevalo je v temí.

Tako bilo je konec z Urško,
lepo, mlado Korošico,
nobeden več je našel ni,
odgovor v Danilu tiči,
se govori.

Nino A. Kukovec, 8. b

Na krilih domišljije, Nerazvrščeno

Prav poseben dan

Komentiraj

30. maj 2015 je bil prav poseben dan. Takrat smo z ekipo v Braslovčah borile za naslov državnih prvakinj.

Zjutraj smo se odpravile iz Hoč v Braslovče in že takrat smo bile živčne. Na prvi tekmi za veliki finale smo se dobro odrezale in se uvrstile med dve najboljše ekipi v Sloveniji. Ker je na finalu vsaka tekma razvlečena, smo imele vmes čas, da se zabavamo in pomirimo. Zato smo odšle ven in se družile z ekipo, s katero smo postale dobre prijateljice. Imele smo tudi kosilo. In po kosilu je nastopila tekma.

Prvi niz je bil zelo napet. Ker jaz nisem igrala, sem spodbujala soigralke. Set je bil zelo izenačen, saj naše nasprotnice niso bile slabše kot me. Niz se je po vsem trudu končal za naše dobro. V naslednjem setu pa smo igrale Taja, Lana in jaz. Vedele smo, da jih lahko premagamo. Ampak so se na sredini seta začele težave. Ker smo se zlomile pod pritiskom, smo začele igrati slabše. Postajalo nam je jasno, da igramo slabo. Trener je tako vzel odmor, da se pomirimo. Na žalost mi ni nič pomagalo, zato me je za nekaj točk zamenjal s soigralko. Tako sem se na klopi zbrala in pomirila.

Trener me je ponovno poslal v igrišče. Do konca niza smo igrale sproščeno in tako kot znamo najboljše. Tako smo nasprotnice premagale z devetimi točkami prednosti. Bile smo v šoku od vseh občutkov, veselja, truda, sreče, … Ko smo dobile zadnjo točko, so vse soigralke pritekle na igrišče in se začele objemati. Takrat sem zaprla oči in pomislila, čemu vse sem se morala odreči, kakšen trud smo morale vlažiti v ta naslov. Vsi so ploskali in bili veseli. Od sreče bi takrat najraje skakale. Sledile so podelitve, na kateri smo dobile pokal in medalje. Čestitale so nam tudi druge ekipe, ki so bile 2., 3. in 4. Po podelitvi smo odšle v garderobo, kjer smo se veselile.

Preden smo odšli domov, smo odšli v restavracijo Afriko, kjer smo pripravile darilo za trenerja. Ta dan mi bo še dolgo ostal v spominu zaradi nepopisnih občutkov, odbojke in naslova državnih prvakinj.

Žana Ivana Halužan Sagadin, 6. b

Na krilih domišljije, Nerazvrščeno

Nenavaden dogodek

Komentiraj

Bilo je tako…
Zvečer pred spanjem sem začela kašljati. Bil je zelo močan kašelj. Šla sem spat in ob treh ponoči sem imela zatečene ustince. Spat sem šla k staršema. Ko sem hodila po postelji in iskala vzglavnik, se mi je rahlo zvrtelo. Nič nisem slišala, mami mi je nekaj govorila, a se nisem niti zavedala. Po nekaj sekundah sem močno vdihnila, se pobrala in zaspala.

Zjutraj sem imela visoko vročino, bila sem slabotna in nisem mogla hoditi. S starši smo odšli k zdravniku. Odvzeli so mi kri s prsta in po nekaj minutah sem začela težko dihati. Bilo mi je grozno, občutek sem imela, da bom umrla. Prišla je reševalna ekipa in odvzeli so mi kri. Ulegla sem se na nosila in z rešilcem so me odpeljali v bolnico. Dr. Koren je dejala, da bom v bolnici ostala en dan. Ponoči so me sestre prišle večkrat pogledat. Dobila sem tri injekcije v zadnjico, saj sem po telesu dobila rdeče pike. Za obroke sem dobila posebno hrano, saj še niso vedeli, kaj je z mano oz. na kaj sem alergična. Obiskalo me je veliko sorodnikov, saj jih je skrbelo zame. Poklicale so me tudi prijateljice, ki so me kljub dnevu, polnem skrbi, nasmejale. Večino časa sem preživela na telefonu ter se prilagajala otroški posteljici, katero je kmalu zamenjala večja in udobnejša postelja. Naslednji dan je po mene prišla mami in sva odšli do medicinske sestre, ki mi je snela metuljčka, zdravnica pa mi je pokazala, kako si sama vbrizgam injekcije, če bi še kdaj doživela takšno reakcijo.

Kmalu bom spet morala v bolnišnico, da bom pod nadzorom zdravnikov dobila zdravila, na katera sumijo, da sem alergična.

Lucija Koren, 6.b

Nekega dne sem s svojim bratom Janom šel kolesarit. Vozila sva se po mestni četrti Tezno, po tamkajših ulicah, cestah … Nato naju je pot zapeljala v gozd.

Ko sva prišla do strmega hriba, mi je Jan rekel: “Vozi počasi!” Jaz sem ga poslušal in sva šla. Jan je bil spredaj, jaz pa zadaj. Ko je zagledal visoko travo in na drugi strani cesto, si je rekel: “Ne bom vozil počasi, ker se bom na visoki travi ustavil.” Ko se je odpeljal čez travnik, se je zgodila nesreča. V tistem trenutku je izgubil tla pod sabo, padel v potok in se udaril v krmilo kolesa. Nato sem se pripeljal jaz. Videl sem ga mokrega in sem se začel smejati, ker sem mislil, da je samo padel v vodo. Ko pa se je začel jokati in mu je z ust, nosu, ušes in ran tekla kri, sem se ustrašil. Na srečo je imel telefon in sva poklicala starše. Hitro so prišli in ga odpeljali domov.

Ko smo ga naslednji dan peljali v bolnico na slikanje, so ugotovili, da ima vnetje trebušne slinavke. Če ne bi bilo zdravnika, ki ga je operiral, bi lahko umrl. Tako se je vse srečno končalo.

Gal Kordež, 6.b

Na krilih domišljije, Nerazvrščeno

Nepozaben dogodek

Komentiraj

Takrat sem bila stara 5 let. Bila sem nora na pse. Zelo sem si ga želela in igrala sem se, da ga imam. Mama in ati sta ga iskala, takšnega malega in prijaznega.

Bilo je poletje in jeseni sem morala v 1. razred. Mama se je takrat odločila, da mi bo kupila psa. Ko je našla ustreznega psa, mi je povedala, da ga dobim in bila sem zelo srečna pa tudi vznemirjena. Vsak dan sem čakala, da bo že napočil dan, ko gremo ponj. Vse smo že kupili in končno je prišel ta dan. Ko smo prišli, je stekla pod avto, bila je zadnji mladiček. Sklonila sem se in pritekla je k meni. Čeprav je imela pruh, me to sploh ni zanimalo. Imena ni bilo težko izbrati. Že od nekdaj sem si želela psičko Piko in tako sem jo poimenovala.

Je pasma pekinezer. Osrečuje mi dni, z njo se počutim varno, je moj zaklad in imam jo zelo rada.

Kaja Breznik, 6. b

Vrtiljak dogodkov

Ocena mjuzikla: Alica v čudežni deželi

Komentiraj

Učenci od šestega do devetega razreda smo si 18. 3. 2016 ogledali mjuzikl z naslovom Alica v čudežni deželi na II. gimnaziji v Mariboru.

Mjuzikl je govoril o tem, kako je deklica po imenu Alica nekega dneva sanjala, da je za zajcem skočila v luknjo in prišla v čudežno deželo, kjer so se ji zgodile čudne stvari. Tam je srečala tudi veliko novih in zanimivih čudežnih bitij,ki jih prej še nikoli ni videla.

Predstava je bila zelo zanimiva in zabavna. Učenci II. gimnazije, ki so to igro pripravili, so jo zelo dobro odigrali in tudi zapeli. Med nastopajočimi je bila tudi bivša učenka naše šole Sara Gradišnik, ki je igrala roza flaminga. Na lestvici od 1-10 bi mjuzikl ocenili z 9, saj mjuziklov ne marava preveč. Bi ga pa vseeno seveda priporočali vsem, saj je ogled enega zanimiva in zabavna nova izkušnja.

Nika Petrišič in Larisa Vauhnik, 7.b

Na krilih domišljije

Živim zdravo

Komentiraj

ZDRAVO ŽIVLJENJE

Trikrat na dan umijem zobe,
saj brez tega skoraj ne gre.
Zvečer se stuširam
ali v kopeli uživam.
Sveža in umita se v posteljo odpravim,
lepo se naspim
ter se spočita zbudim.

Redno se gibam,
Se na nič ne oziram,
Ob pesmi še malo z ritko pomigam
Ter v zdravem življenju uživam.
Sprehodim se po svežem zraku,
zdravo živim na vsakem koraku.

Pet obrokov na dan pojem,
To je energija, saj veš, da vem.
Grem na kolo
za zdravo telo,
drsat po ledu
in sankat po snegu,
tekat v naravi
in na sprehod ob Dravi.

Podam se v naravo,
Pazim na prehrano,
Vsem naj bo znano,
Da le tako je naše življenje zdravo.

Lucija Koren, 6. b

ZDRAVO ŽIVLJENJE

Mi zdravo živimo,
vsak dan si zgradimo,
se ful veselimo,
saj življenje je polno zabave
pa tudi zelenjave.

Nas ptice podijo
in starši lovijo,
vse polno je zdrave …
Ja, te zelenjave.

Mi ful smo veseli,
pa gremo h kopeli,
ker tam smo tudi začeli.

Vsak dan se učimo
in zdravo živimo
pa gremo po hruško,
‘lej to debeluško!

Pa gremo do sadja,
tam čaka nas ladja,
mi gremo v vesolje
na travnato polje.

Je dost’ zelenjave
in dobre prebave,
če zdravo živimo,
se ful veselimo
in gremo v vesolje
na travnato polje.

Neža Glonar, 6. b

ŽIVIM ZDRAVO

Živim zdravo,
in grem z veseljem v naravo,
zdravo živim
ter se pogosto veselim.

Sadje in zelenjava
sta prava zabava,
paradižnik in jabolko sta prava
ter zdrava.

Veliko se gibam
in tudi migam,
nikoli ne zbolim,
ker zdravo živim.

Jem veliko sadja,
sem polna zdravja,
ananasi in banane
so prava malica zame.

Jem veliko zelenjave,
ter sem polna zabave,
korenje in zelje
se v mojih ustih dobro zmelje.

Iris Gole, 6. b

ZDRAVO ŽIVIM

Jaz zdravo živim in se veselim.
Sadje in zelenjava, to je dobra prebava!
Paradižnik, kumarice in korenček,
to je domač zdravilni venček.

Če ne bi rada bila debeluška,
na mizi vsak dan naj čaka te hruška.
Za zdrav duh in telo
pojdi redno na kolo!

Nauk zgodbice te naše,
naj zdrava hrana ti paše,
manj omrežji in facebooka,
potem tvojemu telesu ne bo muka!

Hana Mulec, 6. b

KATJA ZAŽIVI ZDRAVO

Nekoč se je rodila čudovita deklica Katja. Ob rojstvu je bila kot majhen balonček. Toda ta mali ljubek balonček se je sčasoma in z leti spremenil v balon.

Njena starša sta bila bogata, zato je bilo na mizi vedno veliko hrane. Katja tudi v šolo ni hodila, saj je imela zasebne učitelje in zato ni niti telovadila. Le včasih je zaplavala v bazenu na dvorišču. Z leti se je balon večal in kmalu je postajalo resno. Starša sta postala zaskrbljena in jo odpeljala k zdravniku, ki jima je povedal, naj začne Katja manj jesti in se več ukvarjati s športom.

Vpisali so jo na tenis. Katja ni nikoli prišla na trening. Starša sta jo prepisovala iz enega v drug šport. Nikoli se ni prikazala. Na gimnastiko pa je zraven prišla mama. Katja ni hotela sodelovati. Starša sta bila obupana. Potem pa jima ni preostalo drugega kot da jo vpišeta v šolo. V šoli je telovadila, toda balon se ni zmanjšal. Sčasoma sta ji starša prepovedala jesti sladkarije in maščobe. Tudi to je ni ustavilo. Vsakič se je potihoma splazila v kuhinjo in pojedla, kolikor je lahko. Tudi zdravnik ji ni mogel pomagati.

Nekega dne je v šoli videla čudovito suho dekle, ki ji je bilo ime Lana. Pozdravila jo je, ona pa jo je ignorirala in odšla dalje. Katja se je spraševala, če je to zaradi izgleda in teže. Bila je žalostna. Ko je Katja prišla domov, ni hotela jesti. Vsak dan je pretekla dva kilometra in v šoli je dala vse od sebe. Tako je bilo dva meseca. Zelo je shujšala in kmalu za tem je zbolela. Morala je v bolnišnico. Zdravnik ji je povedal, da je v redu, če je želela biti suha, toda ne bi smela pretirano telovaditi in ničesar jesti.

Ko je Katja lahko odšla iz bolnišnice, se je odločila, da bo jedla zmerne količine hrane in telovadila kot vsi ostali. Tokrat se je naučila pomembne stvari. Jej zdrave in zmerne količine hrane in se dovolj gibaj.

Kaja Breznik, 6. b

ZDRAVO ŽIVLJENJE DEKLICE LINE

Pozdravljeni! Moje ime je Lina in stara sem 12 let. Aktivno se ukvarjam z gimnastiko, zato je moje življenje zelo zdravo. Tukaj je opis mojega dneva:

Zjutraj se zbudim ob šestih zjutraj. Oblečem se, umijem zobe in pojem velik zdrav zajtrk. Jem zelo raznoliko, a jutranji obrok zmeraj vsebuje žitarice in sadje. Po zajtrku se peš odpravim na trening, ki se začne ob sedmih zjutraj. Ker trening traja od ure in pol do dveh ur, zamudim v šolo, ampak zaradi tega imam status športnika. Po pouku imam tudi trening in sicer pet ur – tri ure treninga in dve uri kondicijskih vaj. Po treningu grem domov in naredim vse za šolo. Ob večerih doma vadim, kar sem se naučila na treningih, včasih pa si tudi vzamem čas, da gledam televizijo. Spat grem ob devetih, saj sem zjutraj rada spočita in naspana.

Moje življenje, kot ste videli, se večinoma vrti okoli gimnastike in šole. Glede hrane pa tudi moram paziti. Imam pet obrokov na dan. Zajtrk, malico, kosilo, popoldansko malico in večerjo. Zajtrk je vedno obilen, da lahko sploh začnem dan. Za malico po navadi jem samo kruh ali pa sadje. Kosilo je vedno različno. Včasih zraven kosila pojem tudi kakšno sladico. Za popoldansko malico pojem kakšen jogurt in kruh, za večerjo pa nekaj lahkega. Pijem večinoma vodo, saj je to najbolj zdravo.

Po mojem mnenju živim zdravo, ampak se tudi kdaj pregrešim. Košček čokolade mi nikoli na škodi.

Žana Ivana Halužan Sagadin, 6. b

S šolskimi Koraki v nov dan…