V sredo, 13.11.2019, je v športni dvorani Ljudski vrt “Lukna” potekal karierni sejem – sejem poklicev in izobraževanja. Udeležili smo se ga tudi učenci osmih in devetih razredov.

Po prihodu v šolo smo pospravili malico v nahrbtnike in se ob pol osmih odpravili z avtobusi proti stadionu. Ob prihodu smo dobili brošure, v katerih je bilo opisano, kaj sploh karierni sejem je in katere vse šole ter podjetja se predstavljajo. Po dva ali več skupaj smo se nato odpravili na potep po stojnicah. Vsaka je bila posebna na svoj način in pri vsaki ti je nekdo odgovoril na vsa vprašanja, ki so ti rojila po glavi. Nekatere so podelile tudi kakšno nagrado. Po dveh urah tavanja med stojnicami smo se, kljub dežju, zbrali zunaj in počakali na naš prevoz nazaj v šolo. Ko smo se vrnili, smo izpolnili anketo oziroma vprašalnik o tem, kaj smo izvedeli. Okoli dvanajstih smo lahko odšli na kosilo ali pa domov.

Kot devetičarka vam lahko povem, da se je težko odločiti za en sam poklic, saj ne veš, če je pravi ali ne. Ampak kot pravi ena znana misel:”Kar bo prišlo, bomo spoznali, ko se bo zgodilo.”

Lia, 9.a

V četrtek, 7.11.2019, sva se z mojo sošolko Tio odpravili na Prvo gimnazijo v Mariboru, kjer so potekale delavnice.

En teden prej smo dobili obvestilo o delavnicah na Prvi gimnaziji in sva se sošolko odločili, da greva. Učitelj naju je prijavil. Na voljo so bili geometrija, psihologija, likovna delavnica in biologija. Midve sva se odločili za latinščino in psihologijo. Cel teden sva komaj čakali ta dan, ko bova odšli.

V četrtek sva bili pri pouku prve štiri ure, sredi pete ure pa sva odšli na kosilo, nato do avtobusne postaje in na redni avtobus. Na avtobusu sva bili živčni, ker je avtobus zamujal in nisva vedeli, če bova pravočasni. Ko sva prispeli pred Prvo gimnazijo, sva videli napise šol na obisku in seveda sva našli našo. Bili sva edini iz naše šole in sva imeli svojo vodičko. Združili sva se z eno iz druge šole, ki je bila edina in smo imele dve vodički. Razkazili sta nam šolo in nas odpeljali do psihologije, prej sta nam povedali, da nas bosta počakali in nas odpeljali do latinščine. Pri psihologiji smo ugotavljali, kakšen tip smo. Po tej uri sta nas vodički odpeljali na latinščino. Med potjo do učilnice sem videla prijateljico. Žal je bila v učilnici učiteljica in jaz sem morala iti na latinščino. Pri latinščini smo se učili o latinskih besedah, stari grščini in italjanščini. Po latinščini je bilo vsega konec. S Tio sva šli do Europarka, kjer je prišla po naju njena mama.

Obisk Prve gimnazije je bil zanimiv, šola je zelo velika in lepa. Ogled priporočam vsem, ki se želijo vpisati naprej na Prvo gimnazijo.

Lara, 9.a

V četrtek, 24.10.2019, ob 17.00 uri smo v OŠ Duplek pripravili prvi Halloween disko v organizaciji naše generacije.

Učenci 9. razredov smo se zbrali ob štirih popoldne. Z nami so se zabavali učitelji Marina, Jean, Donataja in Primož. Nato smo prižgali glasbo, ugasnili luči in zabava se je pričela. Imeli smo tudi tekmovanje v najlepšem plesu, romantičnem seveda, in zmagovalci višjih razredov so bili Ema in Vid ter Simon in Sara, mlajših razredov pa Zala in Klemen. Tekmovali so tudi v plesu limbo in nagrada je pripadla učenki petega razreda. Ob odru smo učenci devetega razreda prodajali mafine, kokakolo in sokove. Škoda, da se je vse tako hitro končalo.

Bilo je res zabavno, a na žalost smo ob osmih zvečer zaključili. Sledilo je pospravljanje jedilnice in odhod domov.

Klara, 9. b

V torek, 22.10.2019, smo se učenci sedmih razredov odpravili v knjižnico.

No ja, v knjižnico nismo odšli takoj zgodaj zjutraj ob 7.30, ampak šele po štirih urah pouka. Tja smo odšli peš, saj ni daleč pa še razgibali smo se. Preden smo vstopili, smo si morali sezuti čevlje, da ne bi umazali blazin, na katerih smo sedeli.  Knjižničarka, gospa Tatjana Jamnik, nas je najprej lepo pozdravila in nam namenila nekaj besed, nato pa nas je razdelila v skupine.

Vsaka skupina je dobila kuverto, v kateri so bili podatki o knjigah, ki smo jih morali poiskati, ker pa še nismo vedeli, kaj vsi ti podatki pomenijo, nam je knjižničarka prej vse razložila in nam povedala, na katerem delu knjižnice naj iščemo.

Ko smo vsi našli svoje knjige, smo imeli nekaj časa, da jih preberemo, potem je eden iz skupine moral določeno besedilo prebrati tudi drugim. Vse knjige so si bile med seboj zelo različne, zato je bilo še toliko bolj zanimivo.

Preden smo se odpravili nazaj v šolo, je vsak dobil svojo knjigo in zagotovo jo bomo z veseljem prebrali!

Sara, 7. b

V petek, 27. 9. 2019 se je na šoli odvijala že deveta trgatev potomke najstarejše trte.

Učenci, ki smo pri trgatvi sodelovali, smo se skupaj z učiteljico Marjetko zbrali okoli desete ure. Najprej smo skupaj ponovili besedilo, potem pa hitro odšli na delo. Preoblekli smo se v starodobne Duplečane, dekleta smo si nadela krila in predpasnike, spletle smo si kite in si okoli glave zavezale rute. Fantje pa so si oblekli stare hlače, škornje ter modre predpasnike. Fantje so kasneje pripravili mize in stole ter vse potrebno na prizorišču pred šolo, dekleta pa smo pripravile hrano. Pripravile smo sendviče z zaseko, pecivo in grozdje, če po slučaju trta letos ni imela najboljše letine.

Letos trgatev ni potekala kot vseh osem pred njo, saj je splet okoliščin privedel do tega, da se je ravno pri trti začel graditi nov vrtec. A to nas seveda ni ustavilo. Izpeljali smo jo tako, da so fantje že prej obrali grozdje potem pa smo vsi sodelujoči, v spremstvu harmonikašev, odšli proti glavnemu vhodu, kjer je kot vsako leto potekala prireditev.

Nastopal je pevski zbor, folklora, vrtci s svojimi deklamacijami, Aljaž in Lan na tubi in harmoniki, fantje so predstavili nekaj šaljivih iger iz starih časov, nastopale pa so tudi naše stalne gostje, ljudske pevke iz Korene.

Ko se je prireditev končala, smo se vsi posladkali z dobrotami, ki so nas že čakale na mizi.

Ajda, 9.a

Nekoč so kmetje trdo delali celo leto, zato je za njih trgatev pomenila kmečki praznik. Povabili so sorodnike, znance in sosede, da so jim pomagali. Gospodinje so pred trgatvijo imele zelo veliko dela v kuhinji, saj so pekle kruh, potice in druge dobrote.

Delo je bilo težko, škarij za grozdje niso imeli, zato so grozdje trgali. Pobrali so vsako jagodo, ki je padla na tla, ampak vseeno so bili veseli in ob delu so zelo radi zapeli. Seveda pa, preden je sploh prišlo do trgatve, so čez leto vinograde ročno okopavali tudi po cel dan, vezali so trto in še kaj.

Približno 14 dni pred prešanjem oz. trgatvijo so morali namočiti krnico, ki je bila lesena, da ni puščala, enako je bilo s sodi. Grozdje v goricah so nosili putarji v putah. Te so bile lesene, zdaj so pa tudi že plastične.

Na krnici so stiskali grozdje tudi z bosimi nogami, dali so ga v obroče, obtežili z lesom, nato so vzeli zelo velik in težek kamen, da je prešpan stisnil na sladek sok. Sok je pri tulčku na krnici tekel v leseno kad. Na trgatvah se je dobro jedlo in pilo, ljudje so se družili in prepevali, sedaj pa tega več ni, vse je bolj moderno in dela se upravljajo strojno.

Na moji domačiji imamo tudi tako prešo in je stara nekje med 90 in 100 let. Nikoli je ne bomo oddali, ker je zelo dragocena dediščina mojih prednikov.

Sara, 8.a

V sredo smo se odpravili na kmetijo Podgorelec z namenom, da si ogledamo eno izmed najstarejših preš v naši okolici. Izlet smo opravili v okviru projekta Dnevi evropske kulturne dediščine.

Po pouku smo se Sara, njen brat, Sofija, Maša, Katja ter jaz v spremstvu učiteljic Marine in Marjetke zbrali pred šolo in krenili na pot. “Varoval” pa nas je Lev. Sprehodili smo se po podeželju in hitro prispeli do kmetije

Tam so nas prijazno sprejeli ter nam, kot obljubljeno, pokazali prešo, s katero so pred več kot 90 leti stiskali grozdje. Zvrstili smo se pred velikim temnim prostorom na prostem. Noben stroj ni deloval na elektriko, temveč si ga moral poganjati z rokami. Zato so morali biti delavci zelo močni. Večina ogrodja je bila iz trdnega hrastovega lesa. Gospa Podgorelec nam je na kratko obrazložila postopek dela. Prav tako nam je povedala, čemu so bili določeni deli namenjeni. Ko smo končali, nas je povabila na piškote. Pili smo tudi domač sivkin sok.

Na kmetiji pa ni manjkalo niti živali. Tako smo tam našli tudi želve, zajce, konja ter ogromno vrst kokoši. Pred odhodom smo si privoščili še nekaj pijače in se poslovili. Med polji smo se oddaljevali od kmetije in se smejali vsem preteklim dogodkom.Ta izlet si bomo vsi še za dolgo zapomnili, upam pa tudi, da bomo kaj takega kdaj ponovili.

Mia, 9.b

V petek, 20. septembra smo se Karolina, Lia, učiteljica Živa, hišnik Igor in jaz ob 6.30 zjutraj z gasilskim kombijem odpeljali proti Mokronogu. Na poti smo pobrali še dve učenki in mentorico iz osnovne šole Angela Besednjaka. Po dolgi, približno dve uri dolgi vožnji, smo prispeli v Mokronog. Tam nas je pričakal okusen zajtrk. Kmalu za tem smo se razdelili v skupine in odšli v učilnice. S Karolino in Lio smo bile v skupini, kjer smo si izdelovali lutke. Hoteli smo uprizoriti tudi lastno predstavo, pa nam je zmanjkalo časa.

Nato smo imeli kosilo in za tem 10 minut prostega časa. Kmalu smo se spet razdelili v prvotne skupine. Skupaj s skupini določenim mentorjem smo odšli na ustvarjalni sprehod, kjer smo na poti do Kulturnega središča Mokronog na pločnik z barvo v spreju narisali stopinje. Ko smo z delom končali, smo se odpravili v dvorano, kjer nas je čakal slavnostni zaključek s podelitvijo priznanj. Tam so razglasili tudi najbolj kulturno šolo leta 2019. Letos ta laskavi naziv nosi Osnovna šola Boštanj.

Dan, ki smo ga preživele, se mi je zdel zelo zanimiv. Bil je drugačen, a poln ustvarjalnosti in pozitivne energije.

Ajda, 9.a

Kot že 17. leto zapored je tudi letos zveza ZPM priredila bralni maraton. Ta je potekal v torek, 17. 9. 2019 na Rotovškem trgu v Mariboru. Z veseljem lahko povem, da se je tako uradno začela tudi bralna sezona leta 2019/2020. Lani je bralno značko končalo kar 17.000 otrok iz mariborskih in okoliških vrtcev in osnovnih šol.

Na bralnem maratonu je letos sodelovalo kar 60 mladih bralcev z lastno ali poezijo drugih avtorjev iz Mariborskih osnovnih šol. Našo šolo sta predstavljali Lia in Ajda s pesmijo Svetovi in lanskoletna učenka 9. razreda Neža s pesmijo Pesništvo. Skozi svojo poezijo so izrazile svoje misli, želje in pričakovanja na temo “Pojdimo v svet branja in poezije”.

Posebna gosta letošnjega bralnega maratona sta bila Maša Pohar in Uroš Strniša. Oba sta v lanskem šolskem letu izdala vsak svojo knjigo. Maša je v okviru natečaja Mladi za napredek Maribora pripravila inovacijski predlog, kjer je kot končni produkt nastala tudi knjiga z naslovom Gremo na Lisičko. Uroš pa je izdal pesniško zbirko Abecednik, v kateri so pesmi razvrščene po abecedi.

Bralni maraton se je zaključil okoli 12h. Takrat smo se vse prostovoljke šolske knjižnice Duplek odpravile proti šoli.

Karolina, 9.b