Arhivi Kategorije: Vrtiljak dogodkov

Članki o dogodkih na šoli, s šolskih eksurzij, dnevov dejavnosti, …

Božična prireditev za starše

V ponedeljek, 11.12.2017, je ob 16.30 na naši šoli potekala prireditev, ki smo jo za starše pripravili učenci od 6. do 9. razreda.

Da je bila prireditev zanimiva, smo pripravili različne točke. Nekateri so zaplesali, drugi peli, tretji pa so se preizkusili v igranju na inštrumente.

Prireditev smo obarvali božičnemu času primerno.  Na začetku prireditve je mladinski pevski zbor zapel pesem Na božično noč. Nadaljevali smo s plesno točko, ki so jo pripravili trije učenci iz šestega razreda. Šesti razredi so tudi peli in igrali na kitaro. Učenci sedmega razreda smo se predstavili s petjem božične pesmi Lučke praznikov. Osmi razred je zapel pesem Bela Snežinka. Deklamirali so nam pesem, ki so jo napisali sami in je govorila o osmem razredu. Program so popestrili tudi harmonikarji. Zaigral nam je šolski bend s pevcema Uršo in Tinom. Na koncu pa so bili navrsti učenci devetega razreda, ki so deklamirali pesem Sreča Toneta Pavčka ter zaigrali na klavir in harmoniko.

Prireditev je bila zelo zanimiva in zabavna. Upam, da bo takšnih še več.

Karolina Pernek, 7. b

Obisk Waldorfske šole Maribor

V petek, 8.12.2017, smo se učenci, ki obiskujemo otroški parlament na naši šoli, drugo uro odpravili na pot proti Waldorfski šoli.

Učiteljica Valentina nam je že pred dvema tednoma omenila, da v petek za nas ne bo pouka. Vsi smo bili nad tem navdušeni, zanimalo pa nas je, zakaj. Povedala je, da se je dogovorila za obisk zasebne Waldorfske šole, ki jo obiskuje tudi naša bivša učenka Sara. Vsi smo dobili domačo nalogo, da sestavimo kakšno vprašanje za njih ter da opišemo en dogodek v povezavi z našo šolo. Pri naslednjem srečanju smo morali učiteljici vprašanja povedati. Takrat nam je tudi opisala, kakšno bo srečanje.

Že je prišel petek in vsi smo lahko od prve ure pouka odšli pet do deset minut prej. Najprej smo v jedilnici popili čaj ter pojedli malico. Nato smo se obuli ter oblekli in se odpravili, nekateri do kombija, nekateri pa z učiteljico Valentino do njenega avta. Peljali smo se dobrih dvajset minut. Pred zgradbo z lesenim napisom Waldorfska šola smo parkirali ter izstopili. Vsi smo se zbrali pred učiteljicama Valentino in Marijo, ki sta nam rekli, da naj pozdravimo ter se na koncu zahvalimo. Tako smo hoteli vstopiti, ampak vrata so bila zaklenjena. Videli smo gumb na poštnem nabiralniku, ki ga je nato učiteljica Valentina pritisnila in odprla nam je dežurna učenka. Povabila nas je naprej ter nam povedala, da ravnatelj Rimele pride čez nekaj trenutkov. Vsi smo se razgledali, nato pa nas je ravnatelj povabil v jedilnico. Rekel je, da stvari lahko odložimo na manjše mize ter stole v kotu in se usedemo za tiste, ki so v pravokotniku. Medtem ko smo mi odložili stvari, so prišli v jedilnico učenci, ki pri njih obiskujejo parlament. Osmega razreda med njimi ni bilo, saj so imeli zdravniški pregled.

Malo smo se pogovarjali, nato pa sta ravnatelj njihove šole ter naša učiteljica spregovorila nekaj besed. Odločila sta se, da nas bosta dala po tri skupaj in vsak bo šel v določen razred. Lea in David sta obiskala šesti razred, Timon, Matevž in Karolina so odšli k četrtošolčkom, Melisa, Nina ter Tjaša pa k devetošolcem, kjer so izvajali evritmijo.

Žana, Urša in jaz smo obiskale sedmi razred. Ana ter Anja sta nas peljali v prvo nadstropje, kjer smo zavile na levo in na koncu hodnika videle vrata, nad katerimi je bilo število sedem. Ana je potrkala in vseh pet nas je stopilo v učilnico. Učiteljica nas je pozdravila ter nas vprašala, kateri razred smo. Urša in Žana sta ji odvrnili, da sta osmi, jaz pa da sem sedmi. Povedala nam je, da imajo en predmet po tri tedne in da v sedmem razredu začnejo s prazniki znanja. To je enako kot pri nas dan, ko pišemo teste, le da dobivajo ocene od sedmega razreda naprej in jih imajo za vsak predmet enega. Nato nas je vprašala, kaj delamo pri fiziki. Ker je mi še nimamo, nisem rekla da nič, osmošolki pa sta rekli, da so končali s svetlobo. Tako se je začela naša prva ura na zasebni šoli. Če si dobro pogledal po učilnici, si videl, da imajo vsi učenci enake zvezke in posebne peresnice, kjer so imeli barvice. Videl si tudi zelo lepo okrašene table in učilnica je bila po oknih polepljena s servetami, po stenah pa s plakati in slikami. Najprej je učenec Andrej uglasil pet steklenic z vodo in nato na njih tolkel s palčko ter pihal. S tem poskusom smo dokazali, da če po steklenicah tolčeš s palčko, vibrira voda, če pa pihaš, pa vibrira zrak. Naslednji poskus je bil s glasbenimi vilicami, na katerih je bila zalepljena igla, ter moko. Ko smo ob mizo udarili glasbene vilice ter jih dali na moko, je bila črta kriva. Ko pa smo potegnili črto, ne da bi jih udarili, pa je bila ravna. Sledila sta še dva poskusa. Eden je še bil takšen, da smo poiskali dve enaki glasbeni vilici. Eno smo udarili ob mizo in jo približali k drugi, toda nista se smeli dotakniti. Potem smo tisto, ki je nismo udarili ob mizo dali ob uho in ugotovili, da se tudi ta trese. Podobno smo naredili tudi na lesu ter steklu, le da smo uporabili samo tisto, ki smo jo udarili nato pa smo jo naslonili na mizo ter steklenice in slišati je bilo, kako se trese. Zadnji poskus je bil z uro ter leseno palico in tulcem. Gospa Falež, kot jo kličejo učenci, je šla po razredu, tudi do nas, in odmaknila uro od nas. Vprašala nas je, če jo slišimo, toda nihče je ni. Potem nam je na uho položila tulec ter na konec tulca uro. Slišali smo jo že bolje. Nato nam je na uho dala še leseno palico in na konec palice uro. Uro smo tudi takrat slišali. Bilo je samo še nekaj minut do konca njihove ure fizike in takrat so nas vprašali, od kod smo. Urša jim je povedala, da iz Dupleka in za čuda so vsi vedeli, kje je to. Ker smo se z ravnateljem Rimlejem in učiteljicama dogovorili, da se ponovno vidimo v jedilnici ob desetih, smo morale oditi. Po poti smo vprašale še Ano ter Anjo, zakaj imajo vsi enake zvezke ter peresnice in česa ne smejo nositi, če lahko imajo telefone ,…

V jedilnico smo prispele druge. Ponovno smo se posedli za mizo ter počakali, da so prišle v jedilnico devetošolke. Medtem ko smo jih čakali, smo si pripovedovali, kaj smo delali pri pouku. Nato smo se prijeli za roke ter si zaželeli dober tek. To je njihov običaj. Za malico smo imeli njihov na šoli izdelan čokoladni namaz. Vsak je pojedel najmanj en kos kruha ter spil čaj, vodo ali sok. Nekateri so si privoščili še jabolko ali mandarino, nato pa smo imeli skupen parlament. Mize smo potisnili k steni ter iz stolov naredili limono. Najprej se je vsak predstavil in povedal, od kod je. Nato pa smo lahko postavili waldorfskim učencem vprašanja, ki so se nam pojavila med ogledom. Povedali so nam, da sami zbirajo denar za valeto in izlete z dnevi odprtih vrat, kjer prodajajo ročno izdelane izdelke ter pecivo. Čez leto morajo kot razred narediti predstavo za konec leta. Telovadnice pa nimajo. Kasneje smo obdelali tudi temo letošnjega otroškega parlamenta Šolstvo in šolski sistem. Čas je tako hitro minil, da smo se morali odpraviti domov. Še preden pa smo šli, jim je Karolina izročila darilo in jih povabila na našo šolo.

V tem dnevu smo se naučili veliko novega. Ugotovili smo tudi, da imata zasebna ter javna šola podobnosti in razlike, ampak obe nudita otrokom znanje za vse življenje.

Lia Horvat Zupančič, 7.a

“20 za 20” tudi na OŠ Duplek

Učitelj Primož Kramberger nas je že kar nekaj časa nazaj prijavil na Sokijevi spletni strani v projekt “20za20”, saj smo potrebovali nova glasbila in bi bili veseli kakšne kitare ali bongos bobnov. Upal je, da bomo izbrani in nas bo Soki obdaril z novimi glasbili.

Bobnar Marko Soršak »Soki«, sicer bobnar skupine Elvis Jackson, je pred nekaj leti praznoval 20. obletnico glasbenega delovanja. Proslavil jo je z ustanovitvijo dobrodelnega glasbenega projekta 20za20, v katerem je želel z glasbili obdarovati 10 osnovnih šol po Sloveniji.

Projekt je v celoti uspel do te mere, da je prerasel začrtan cilj in tako je v sredo, 29. 11. 2017, Osnovna šola Duplek postala že 64. osnovna šola, ki jo je Soki obiskal.

Po krajšem glasbenem programu, v katerem so se predstavili mladinski pevski zbor OŠ Duplek, šolska glasbena skupina ter solistki Lara Petrovič in Alina Bratovčak, je Marko učencem na kratko predstavil svojo zgodbo, nato pa na oder poklical nekaj prostovoljcev, ki so v imenu šole prevzeli glasbila.

S pomočjo g. Marka Slaviča, direktorja doma Danice Vogrinec, je šola tako bogatejša za električno kitaro in električno bas kitaro z ojačevalci, bongos bobne in dva cajona.

Vsi smo zelo veseli, da nas je obiskal Soki, še bolj pa da imamo nova glasbila. Presenečenje je popolnoma uspelo.

Lia Horvat Zupančič in Ajda Rojko, 7.a

Božiček za en dan

Leto je spet naokoli in prihajajo božični prazniki. Vsak otrok se veseli daril pod božičnim drevesom. Ker pa vsi starši nimajo možnosti, da bi otrokom kupili obilna darila, smo se letos na naši šoli spet odločili, da izvedemo akcijo Božiček za en dan.

Akcija je namenjena otrokom iz socialno ogroženih družin in je na šoli potekala od 22. novembra, ko smo začeli zbirati darila, do 1. decembra, ko smo darila oddali. Že drugo leto zapored je povod za akcijo dala šolska specialna pedagoginja Valentina Gaberšek Jančič.

Najprej je vsak razred oz. oddelek izvedel ime in starost otroka, ki ga bo obdaril. Večinoma so bili otroci naše starosti. Nato je vsak učenec prinesel majhno pozornost, ki smo jih kasneje združili v veliko darilo. Darilo smo kasneje tudi ovili v pisan ovijalni papir in ga okrasili. Kasneje pa se je vsak razred ob svojem darilu tudi slikal.

Akcijo Božiček za en dan vsi podpiramo, saj je lepo, da tudi otroci iz socialno šibkejših družin doživijo božič kot vsi ostali. Upamo, da bomo otroke razveselili in jim z darili polepšali božič.

Ajda Rojko in Lia Horvat Zupančič, 7.a

Večer poezije in mladosti

V torek, 28.11.2017, smo na naši šoli že drugo leto zapored priredili Večer poezije in mladosti. To je bilo že četrto takšno srečanje mladih pesnikov, pevcev in glasbenikov.

Tudi letos se je zbralo veliko število nastopajočih, kar 34 različnih točk smo pripravili. Prireditev sta vodila Melisa Zelenik in Lan Patrik Horvat iz 9. razreda. Najprej je nastopil Vid Kekec s pesmijo Zemlja pleše in nas vse spravil v veselo in poskočno razpoloženje.
Ker naša šola letos praznuje 40. obletnico, smo na prireditev povabili našo nekdanjo učenko, dr. Bredo Mulec. Z njo sem opravila intervju, v katerem smo izvedeli veliko novega o njej, pa tudi o tem, kakšna je bila šola včasih.

Po intervjuju smo nadaljevali s program. Nastopili so učenci in učenke vseh starosti, najmanjša pesnica pa je bila Eva Tepeh, ki je deklamirala avtorsko pesem Bink bonk. Veliko jih je deklamiralo v paru ali celo v skupinah. Vsi tisti, ki so nastopili z avtorsko pesmijo, pa so svoje pesmi na papirnatih jabolkih obesili na drevo poezije, ki bo z novimi izdelki ponovno krasilo hodnik naše šole.

Seveda pa ni manjkalo niti glasbenih vložkov. Na prireditvi smo lahko slišali zvoke klavirja, kitare in harmonike, kar nekaj učencev pa je zapelo vsem znane slovenske uspešnice, kot je že prej omenjena Zemlja pleše, Vrhovi, Ne spreminjaj me in Svet je tvoj.

Preživeli smo prijeten večer, poln glasbe, poezije in mladosti in tako s pesmijo v srcu počasi zakorakali v čaroben mesec december.

Žana I. Halužan S., 8. b

Tradicionalni slovenski zajtrk v 7.b

V petek, 17.11. 2017, smo tudi na naši šoli pripravili Tradicionalni slovenski zajtrk, tokrat že sedmo leto zapored.

V  šolo smo prišli ob 7:30, ob 8:00 pa se je začela prireditev ob tem posebnem dnevu. Poslušalki smo razne deklamacije, igranje harmonike in petje pevskega zbora. Po končani prireditvi pa se je vsak razred odpravil po svoje. Naš razred je ostal v šoli. Takoj smo zavihali rokave in začeli z delom. Naredili smo 4 različne maske za obraz. Vse so vsebovale med. Nato pa so se od maske do maske sestavine spreminjale. Proti koncu pripravljanja mask pa so si nekateri na obraz dali še sveže kumarice. Po končanem delu z maskami sta nas obiskali dve izmed članic Zeliščnega društva Melisa, ki so nam pokazale različna zelišča. Pripravili pa smo tudi čaj iz ovsa ter kamilice. Ko je čaj bil pripravljen, ga je seveda bilo treba tudi poskusiti. Ko smo čaj popili, smo vse pospravili ter se poslovili od članic Zeliščnega kluba Melisa. Mi pa smo se odpravili na sprehod v gozd. Tam smo naredili nekaj fotografij ter se zelo zabavali. Ob hoji nazaj do šole smo se usavili in pozdravili našo sošolko, ki si je poškodovala gleženj. In že je bil konec naravoslovnega dneva.

Ta dan se mi bo vtisnil v spomin za veliko časa in že komaj čakam na naslednje leto.

                                                                                        Ema Bračko 7.B

Naravoslovni dan v 8.b

V petek, 17.11.2017, je na naši šoli ponovno potekal tradicionalni slovenski zajtrk.

V šolo smo prišli ob 7.30, nekateri učenci pa tudi prej, saj so pomagali pripraviti jedilnico. Sledila je prireditev in zajtrk. Po zajtrku smo nekateri učenci pospravili jedilnico in se odpravili v razred, kjer smo se razdelili že vnaprej dogovorjene skupine in pripravili vse, kar smo potrebovali.

1. skupina je delala različne maske za obraz, 2. skupina je delala ribji in avokadov namaz, 3. skupina ma je delala skutin namaz in namaz s semeni. Ob izdelovanju namazov in mask smo se zelo zabavali in zraven poslušali glasbo. Ko smo končali, smo namaze namazali na koščke kruha, jih poskusili in ponudili tudi ostalim učiteljem. Tisti, ki so hoteli, so si tudi dali maske na obraz. Vse smo umili in pospravili, nato pa se še malo pogovarjali. Ob 12.00 smo odšli na kosilo in domov.

Dan je bil zelo zabaven. Naučili smo se narediti različne namaze, ki so bili zelo dobri in uživali v maskah.

Kaja Breznik, 8.b

Naravoslovni dan v 9. b

V petek, 17.11.2017, smo imeli učenci 9.b razreda naravoslovni dan, na katerem smo pekli mini pice.

Zjutraj smo prišli v šolo, kjer smo imeli pripravljen program, ker je bil tradicionalni slovenski zajtrk. Po programu smo pozajtrkovali, nato pa so nekateri učenci 9. b in a razreda pripravili kratko predstavitev o zdravi prehrani za ostale učence devetih razredov.

Po kratki predstavitvi smo učenci 9. b razreda odšli v svoj razred, kjer smo z našim razrednikom in učiteljico kemije pekli mini pice. Najprej smo skupaj naredili testo in medtem poslušali glasbo. Ko smo naredili testo, smo narezali šunko in sir. Nato je vsak dobil svoj košček testa, ki si ga je sam razvaljal ter si ga obložil. Medtem ko se je pica pekla, smo se družili ter poslušali glasbo.

Ko smo pojedli naše odlične pice smo lahko odšli domov.

Nika Petrišič in Larisa Vauhnik 9.b

Pravljični dan

V Mariborski knjižnici so v sredo, 15.11.2017, v okviru 17. Pravljičnega dne oživele pravljice in zgodbe. Dogodek je povezoval pripovedovalce, igralce in glasbenike.  Udeležile smo se ga tudi me, Ajda, Mia, Melanie, Ema, Karolina in Lia s knjižničarko Andrejko.

Po prvi uri pouka smo se zbrali pred šolo pri asfaltnem igrišču. Vsi so že sedeli v kombiju in čakali na naju. Hitro sva se usedli na prosta sedeža in že smo krenili na pot. Med vožnjo smo pojedle malico: rogliček in čokoladno mleko, ter naredile nekaj selfijev. Ko smo prispeli, je naš voznik, hišnik Igor, parkiral in me smo izstopile. Nato smo se odpravile do knjižnice. Vstopile smo in videle že kar nekaj otrok, ki čakajo na pravljični dan. Knjižničarka je šla poklepetat, me pa smo si ogledovale knjižnico ter se pogovarjale in smejale.

Nekaj minut kasneje so nas povabili v malo lutkovno gledališče. Vsi smo se posedli in nekaj trenutkov za tem se je začela predstava. Najprej nas je nagovorila gospa Meta Blagšič, ki je bila kordinatortka projekta Pravljični dan. Za njo so sledili bobnarji, ki so bili zelo dobri.

Nato je sledila prva pravljica, ki nam jo je povedal Viktor Melič. Šla se je o dvanajstih bratih ter eni deklici, ki je bila njihova sestra. Oče je hotel dvanajst bratov ubiti še preden se je deklica rodila, toda njihova mama jih je imela neizmerno rada in jim je naročila, naj se zatečejo v gozd. Ko se je deklica rodila in je imela že deset let, se je odpravila iskat njenih dvanajst bratov. Ko jih je našla, je živela z njimi sredi gozda v čarobni hiški. Nekega dne je hotela svoje bratce presenetiti, zato je utrgala dvanajst lilij z vrta in takrat so se bratje spremenili v dvanajst krokarjev. Odleteli so daleč stran, njihova sestrica pa je srečala starko, ki ji je dejala, da če natanko sedem let ne bo spregovorila in se niti nasmejala, bo dvanajst krokarjev spet dvanajst dečkov. Deklica tako sedem let ni govorila in niti se ni smejala. Vmes je spoznala tudi princa. Zelo mu je bila všeč in vprašal jo je, če se bi z njim poročila. Prikimala mu je in odpeljal jo je na grad, kjer pa njegovi mami ni bila všeč. Mislila si je, da je preveč sramežljiva in zato je princa prepričala, da jo obglavi. Tisti dan je minilo natanko sedem let in preden bi deklico obglavili, se je dvanajst krokarjev, ko so se dotaknili tal, spremenilo v dvanajst dečkov. Tako je deklica princu povedala vso zgodbo in na koncu sta se le poročila.

Sledila je še pohorska zgodba, ki nam jo je predstavila gospa Agica Kovše. Najprej je preverila, če vemo, kaj pomenijo nekatere pohorske besede, kot so ravbarji, butalci…. Sledila je zgodba, ki je govorila o ravbarjih, splavarjih, ki so prislužili dinare. Ko so jih šteli, so jih prestrašili trije butalci, ki pa so nato razdelili dinare medse. Ko se je en rvubar vrnili nazaj v krčmo, je slišal, kako nekdo deli denar in zraven govori: ” En dinar zate, en dinar zate, en dinar zate,…”. Mislil je, da je veliko duhov in tako so vsi ravbarji zbežali globoko v gozd.

Spet so nam zaigrali bobnarji, nato pa je sledil Chris Cooper, britanski dramski pedagog, igralec in režiser, ki pa je povedal zgodbico po angleško. Govorila je o kmetu, ki je imel sanje, da mora iti za tri dni in tri noči v mesto, ni pa vedel, kako se sanje končajo. Ko je ženi to povedal, mu je rekla, naj svoje sanje uresniči, drugače nikoli ne bo vedel, kakšen je zaključek. In tako je kmet šel v mesto, kjer je bil tri dni in tri noči. Minili so več kot trije dnevi in kmet še vedno ni poznal konca sanj. K njemu je še tisti dan stopil neki prodajalec, ki je imel trgovino nasproti njega. Vprašal ga je, zakaj tukaj čaka in kmet mu je povedal celo zgodbo. Prodajalec se je samo režal in mu povedal, da je on imel sanje, da se na neki kmetiji, kjer rastejo limonovci in ima veliki hlev, skriva skrinja zaklada. Še preden je prodajalec končal stavek, je kmet krenil na pot, saj je bila kmetija iz prodajalčevih sanj v resnici njegova. Nihče ni vedel, če je kmet zaklad našel in še zdaj ostaja to velika skrivnost.

Lea Hedl in Robert Kereži sta nam pripovedovala v temi. Robert je med zgodbo o soncu in njegovih žarkih prižigal na odru iskrice, ki so bile obešene na stropu, Lea pa je s seboj imela sveče. Oba sta nam nagnala malo strahu v kosti.

Pravljico o Svinjskem pastirju nam je predstavila Mateja Pucko, o treh prašičkih pa Mirjana Šajinovič.

Po vseh pravljicah je na oder prišla še enkrat Meta Blagšič, ki se nam je zahvalila ter nam povedala, da nas ob izhodu čakajo zapestnice za spomin. Nato smo se vsi otroci z našimi mentorji odpravili iz knjižnice. Na poti nazaj nas je knjižničarka vprašala, kako nam je bilo všeč in če bi še naslednje leto ponovili. Vse smo odgovorile, da je bilo super in zanimivo, posebej pa zgodbe Chrisa, Agice ter Mateje. V šolo smo se vrnili na polovici četrte ure in tako smo lahko bile še malo v knjižnici.

Vseh šest upa, da bomo lahko naslednje leto pravljični izlet spet ponovile, saj smo se vrnile v čase, ko smo bile majhne punčke.

Lia Horvat Zupančič in Ajda Rojko, 7.a

Tradicionalni slovenski zajtrk v 7. a

V petek, 17.11.2017, smo na šoli ponovno priredili naravoslovni dan na temo tradicionalni slovenski zajtrk. V šolo smo prišli ob 7.30, kot po navadi. Zbrali smo se v jedilnici in začeli s prireditvijo. Nastopali so: otroški pevski zbor, plesna šola Zapleši ter posamezniki z deklamacijami ali igranjem na razne inštumente. Urša in Žana sta nam povedali tudi, kako pomembna je zdrava prehrana, Zara in Julija pa sta nam z anketo pokazali, da je dobro vsak dan pojesti zajtrk. Skupaj smo tudi zapeli Čebelice, nato pa je bil čas, da si postrežemo z dobrotami na mizi. Jedli smo domač kruh, maslo, med in jabolka, pili pa sveže, domače mleko. Po zajtrku je vsak razred odšel v učilnico, letos pa smo nekateri obiskali tudi kmetije nekdanjih učencev naše šole.

Učenci 7.a smo se v razredu še nekaj časa pogovarjali o zdravi prehrani, nato pa se obuli in odšli proti kmetiji Kramberger. Že ob prihodu nas je pričakovala lastnica kmetije ter dva kužka. Najprej smo se malce pogovarjali, potem smo začeli z ogledom. Odšli smo v štalo ter si ogledali krave ter teličke, ki so bili zelo luštni. Enega sva poimenovali Barni. Pogledali smo si tudi kokoši, bike, osle in prašiče. Med celotnim ogledom nam je sledil velik pes Medo, ki je konstantno iskal pozornost. Vsi smo ga božali in se z njim igrali. Kasneje smo si ogledali tudi razne stroje in naprave za delo na kmetiji. Pokazali so nam, kako sušijo koruzo in obdelujejo zemljo pa tudi, kako pridobijo mleko in harnijo živali. Ko smo z ogledom končali, so nas povabili tudi v hišo, kjer so nas pogostili. Na mizi je stala domača suha salama, čaj, domač bezgov sok ter odlična domača jagodna marmelada. Pošteno smo se najedli in hrana je bila odlična. Nato smo se še iskreno zahvalili in odšli nazaj v šolo.

Ta naravoslovni dan nama je bil zelo všeč. Spoznali smo, kakšno je delo in življenje na kmetiji ter videli zanimive živali. Okusili smo domače dobrote in spoznali izredno gostoljubne ljudi.

Ajda Rojko in Lia Horvat Zupančič, 7.a