Želim si, da bi čez 20 let uspešno končala šolanje in da bi imela dobro službo, kjer bi bila zadovoljna. Želim biti uspešna, srečna in vedno pripravljena pomagati drugim, pomoči potrebnim. Želim si ustvariti družino s partnerjem, s katerim bi se odlično razumela. Glede službe se mogoče vidim nekje v povezavi s televizijo in mediji. Prav tako si želim imeti odlične prijatelje, na katere bi se lahko vedno zanesla. Še naprej bi se tudi rada ukvarjala s športom (odbojko) ter dosegla zadane cilje. Eden izmed mojih ciljev je tudi, da bi v življenju čim več potovala, raziskovala druge kulture in spoznavala različne ljudi. Svoje otroke si želim vzgajati v čim bolj uspešne ljudi z dobrimi lastnostmi. Bolj kot v Sloveniji se mogoče vidim v kateri drugi državi, kjer bi živela v majhnem mestu, kjer bi se vsi ljudje razumeli in si priskočili na pomoč.

Maja Kraner, 9.b

Čez dvajset let bo moj domišljiski svet prerasel v odrasel svet. Do takrat se bo veliko spremenilo. Moje največje sanje o poklicu so delati z veliko ljudmi in mogoče tudi s slavnimi. Zato mislim, da bi bila zelo dobra novinarka. Vidim se z mikrofonom, dobro plačo, lepo družino in ljubeznijo moje družine in prijateljev. Ta cilj lahko uresničim, če bom le verjela vase, bom prijazna in se tudi trudila z učenjem. Tudi potovanja so velik del mojih sanj. Rada bi obiskala Ameriko, saj vem, da se veliko sanj začne prav tam. Za svoje otroke bom želela le najboljše – srečno šolanje in prehod v ta “odrasli svet”, v katerega se spuščam tudi jaz.

Ajda Lobenwein, 9.b

Želim si biti fizioterapevtka, saj bi rada pomagala ljudem. Rada bi tudi nadaljevala s športom v prostem času. Ustvarila bi si družino, seveda po končanem študiju. Rada bi bila tudi srečna, zadovoljna in uspešna v življenju. Imela bi tudi veliko dobrih prijateljev.

Lana Žugman, 9.b

Jaz čez dvajset let bom zelo inteligentna in pametna oseba. Bom dober in prijazen človek. Imel bom službo in poklic. Imel bom lepo, mirno življenje ter prijatelje in ostale pomembne stvari.

Klemen Lebreht, 9.b

Živela bi izven Slovenije, imela bi v redu službo. Imela bi tudi veliko hišnih živali in konja. Rada bi bila srečna ter zdrava. Rada bi spoznala tudi veliko prijateljev.

Aneja Ivanuš, 9.b

Želim imeti dobre odnose z bivšimi sošolci in sošolkami iz osnovne šole. Obdržati stik s prijatelji. Da bi imel donosno službo, si ustvaril  družino in si zgradil veliko hišo. Imel bi hiter ter prostoren avto in motor.

Nino A. Kukovec, 9. b

Tematika, kje se vidim čez 20 let, je za mene kar neraziskano vprašanje in na katerega po navadi ne poznam odgovora. Prihodnosti realno ne morem napovedati, zato so po navadi take besede le sanje, katere bi naj uresničili, a realnost je žal drugačna. Zato moje sama ne vidim, da se tako rekoč lažni upi razvijajo v globlje sanje, katere se nikoli ne uresničijo. A sanjarjenje, ki ne gre v skrajnost, se da uresničiti z nekim trudom. Torej, moje sanje so, da bi postala risarka oz. slikarka. Želela bi, da bi ustvarjala slike, katere bi lahko nekdo občudoval in bi bila nanje ponosna. A, seveda, do tu je še dolga pot. Vem, da je poklic risarja zelo težko delo in je potrebno zelo dosti vaje in veselja do dela. V slike bi torej sama ponazorila svoje občutke, ki jih v realnosti nekako ne morem.

Klara Brumnik, 9. b

Čez dvajset let si želim imeti imeti družino in prijatelje, ki me bodo podpirali. Želim si tudi, da bi bila samozavestna, pogumna, vesela, uspešna in da bi imela dobro službo in dobro plačo. Upam, da bom imela lepo hišo ter da bom veliko potovala, upam da se bom naučila francoščine.

Urša Berlič, 9. a

Čez 20 let bi rada končala s šolanjem. Rada bi opravljala poklic kozmetičnega tehnika in po možnosti imela tudi svoj kozmetični salon. Nadaljevala bi z gasilstvom, postala mentorica novi ekipi. Končala bi rada tudi šolo za animatorje in poučevala verouk. Imela bi družbo prijateljev, s katerimi bi se imela neizmerno rada ter odstranila ljudi iz mojega življenja, ki so nesramni in mislijo slabo. Ohranila bi stike s sošolci ter prijatelji iz otroštva. Čim več bi rada potovala s svojo sestro in z njo ohranila dober odnos. Zgradila bi si svojo hišo, imela dva otroka ter se poročila. Vsekakor se ne bi izselila iz Dupleka, ker je tukaj najboljše. Najpomembnejše pa bo, da bom srečna.

Eva Hergamas, 9.a

Čez 20 let bi rad imel službo, kjer bi delal z računalniki. Imel bi družino. Imel bi tudi svojo hišo in avto. Vsekakor pa ne bi pozabil na svoje prijatelje iz šole. In udeležil bi se vsake obletnice valete.

Anej Bezjak 9.a

Da smo si na jasnem, nimam pojma, kaj ali kje bom čez 20 let, še zdaj ne vem, kaj naj delam. Zato bom napisala samo tisto, kar bi rada dosegla. Rada bi potovala po svetu in opravljala poklic, ki me bo veselil. Upam tudi, da bom čez 20 let že imela svoj dom in družino ter zelo dobre prijatelje.

Doris Tepeh, 9. a

Želim si, da bi čez 20 let že vedela, kakšen je moj življenski cilj in kaj želim početi v življenju. Upam, da bom uspešno končala šolanje za poklic, ki si ga bom izbrala. Najraje bi potovala po svetu, spoznavala različne kulture in spodbujala ljudi, da bi bili drugačni. Želim si, da bi moje pesmi pomagale ljudem spoznati, da lahko naš svet polepšamo z majhnimi stvarmi, ki ga že zdaj delajo lepega. Upam, da bom našla svojo ljubezen, imela svoj dom in ohranila stike s prijatelji, ki mi veliko pomenijo. Želim si, da bi si zgradila lepo življenje in v njem uživala.

Eva Zelnik, 9. a

Čez 20 let si želim imeti družino, ki me bo spoštovala, želim imeti službo, ki jo bom z veseljem opravljala. Hočem ostati v stikih z mojimi starši. Želim si, da bi se počutila varno in čim bolj breskrbno.

Elena Tkalčič, 9.a

Jaz bi čez 20 let rada končala šolanje in imela poklic, ki bi ga z veseljem opravljala. Imela bi moža, s katerim bi preživela svoje življenje in dva otroka. S svojo družino bi imela hišo. Ohranila bi stike s prijatelji in sošolci. Obkrožali bi me ljudje, s katerimi bi se imela rada. Ohranila bi tudi dober stik s starši in svojo sestro. Rada bi potovala in spoznala novo okolje in vero.

Tea Savec, 9.a

Ko gledam sebe čez 20 let, si predstavljam, da bom živela samostojno, imela svojo družino in prave prijatelje. Želim si, da bi ugotovila, kaj me v življenju najbolj veseli, našla v tem službo in uživala vsak dan na delu. Upam, da bom ohranila tako dobra prijateljstva, kot jih imam sedaj. Trenutno me zelo veselita kemija in fizika, zato bi rada postala nekaj v tej smeri. Želim si, da bom čez 20 let še vedno plesala, jahala in se ukvarjala s konji, ki jih imam sedaj. Najbolj mi je pomembno v življenju, da se osamosvojim, si ustvarim družino, uživam svoje življenje, pomagam prijateljem in ohranjam vrednote, ki so v življenju najbolj pomembne.

Pina Kramberger, 9.a

Čez 20 let bi rad imel službo, v kateri bi delal, kar bi me veselilo. Imel bom družino, enega do dva otroka in ženo. Rad bi postavil hišo, v kateri bi vsi skupaj živeli. Upam, da bom obdržal stike s sošolci in se redno srečeval z njimi.

Niko Gornik, 9.a

Čez dvajset let bom imel službo, ki me bo veselila in družino – ženo in vsaj enega otroka. Želim si pa tudi zdravja.

Klemen Skok, 9.a

Sebe vidim s službo, lepo hišo, dobro izobrazbo, dobro plačo. Veliko bi potovala po svetu, se naučila mnogo novih stvari in spoznala veliko novih prijateljev. Imela bom tudi lep avtodom.

Sara Glonar, 8.b

Upam, da bom čez 20 let imel dobro službo, lepo punco, prijazno, vse na svojem mestu, jahto, dober avto, dosti denarja, prijateljev, s katerimi bi se dosti družili …

Lan Damiš, 8.b

Imela bom moža,otroka in psa. Živeli bomo v lepi hiši z bazenom. Bom turistični vodič, mogoče bom imela svojo turistično agencijo.

Laura Berlič Krebs, 8.b

Bom izobražena, imela dobro službo, dosti zaslužila. Veliko bom potovala in imela službo, povezano s turizmom. Imela bom resnega fanta in tri pse (shi tzuja, mopsa in angleškega buldoga). Živela bom v tujini, najrajši v Španiji ali Avstraliji. Imela bom lepo hišo in avtodom.

Larisa Vauhnik, 8.b

Upam, da bom imela dobro izobrazbo in službo, veliko hišo in družino. Upam, da bom veliko potovala okoli sveta.

Nika Petrišič, 8. b

Res si težko predstavljam, kakšno bo moje življenje čez 20 let. Zares si želim, da bi imel veliko prijateljev v službi in tudi v prostem času. Vozil bom avto, imel punco in otroke, svoj dom,.. Zelo rad bi se v prihodnosti ukvarjal s športom, še pa posebej pa si želim postati učitelj športne vzgoje. Če bom imel dobre ocene, bi najraje najprej šel na tretjo gimnazijo, nato tri leta pedagoško in eno leto na dif, saj bi, če bi to uspešno opravil, lahko postal učitelj športne vzgoje. Ko bi bil še starejši, bi se upokojil, hodil na izlete, potovanja in še vedno ohranjal zdravo telo.

Luka Ciringer, 8. b

Čez dvajset let bi rada postala oseba, ki bi znala pomagati, potolažiti človeka. Rada bi postala oseb,a na katero je lahko njena družina ponosna. Rada bi si ustvarila družino in imela razumevajočega partnerja, s katerim bi se razumela. Živela bi na podeželju, v hiši, v kateri bi bilo dovolj prostora za mojo družino. Rada bi imela tudi hišnega ljubljenčka. Hočem prepotovati svet, saj mislim, da je zelo zanimiv. Želim končati študij in imeti službo, ki bi jo rada opravljala. Upam, da bom ohranila stike z dobrimi prijatelji iz šole, ter da mi bodo družina in prijatelji še vedno stali ob strani. V prostem času bi se še vedno rada ukvarjala z živalmi, plesom, petjem in z družino ter prijatelji. Predvsem si pa želim, da bom čez dvajset let zdrava, srečna, vesela in ponosna na to, kar sem postala.

Ajda Rojko, 6.a

Vsak ima v prihodnosti svoje cilje in si želi različne stvari. No, pa poglejmo, kakšna želim biti jaz čez 20 let.

Imela bi veliko prijateljev, ki bi me spodbujali in se radi pozabavali. Še vedno bi rada pela ter plesala in se nič več bala. Včasih bom padla, a se bom tudi vzpela in vedno me bo topla roka grela. Želim imeti sanjsko službo v svojem podjetju ali pa vsaj pisarno in zraven lep razgled. Rada imela bi svojo družino, ki ne bi vedla se prav fino. Ne želim, da bi bili bogati, pa tudi ne revni, samo, da bi bili srečni ter zdravi in z ljubeznijo obdani.

Upam, da se mi bo vsaj kaj od tega uresničilo, saj verjamem vase in trdo delam.

Lia Horvat Zupančič, 6.a

Ker sem stara komaj 11 let, vam bom danes povedala, kaj vse si želim postati čez 20 let, torej, ko bom stara 31 let.
Čez 20 let želim biti: vzgojiteljica, arhitektka, trgovka, učiteljica razrednega pouka,… Za vse te poklice so me navdušili starši in učitelji. Želim imeti dobro službo, ki bi jo rada obiskovala in službo, v kateri bi zaslužila veliko denarja.
Želim živeti v Sloveniji na Ptuju, saj mi je ta kraj zelo všeč. Na Ptuju bi imela veliko, prostorno in lepo hišo, iz katere bi lahko videla vse do prelepega gradu na Ptuju. V hiši pa želim imeti tudi veliko lepega pohištva. Okoli hiše bi imela vrt, teraso in posajenih veliko lepih cvetlic. Želim pa imeti tudi kužka in mucke.
Želim imeti tudi avto znamke BMW, ki bi bil bele barve. Ta avto točno te znamke želim imeti zato, ker so zelo dobri avtomobili in so mi zelo všeč.
Zelo pa si želim, da bi poleg svoje službe bila znana tudi po tem, da pripravljam lepe in slastne sladice, kot tudi zelo dobre glavne jedi. Za to mojo željo so me zelo navdušile televiziske oddaje, kot je npr. Masterchef, Glej, kdo kuha in Gostilna išče šefa. Zato želim tudi nekoč nastopati v teh resničnostnih oddajah.

Karolina Pernek, 6.a

Čez dvajset let bom stara 31 let. Želim se vpisati na fakulteto in tam tudi uspeti. Že od malih nog si želim živeti v Benetkah. Rada bi imela mačko. Želim si uspeti kot slavna slaščičarka, saj rada pripravljam sladice, torte, mafine, … Želim imeti srečno družino in svoj dom. Rada bi bila tudi uspešna hip-hop plesalka in slikarka. Če bi imela možnost, bi napisala tudi kakšno knjigo in jo ilustrirala. Želim si, da bi imela veliko dobrih in pravih prijateljev ter denarja. Zraven vsega pa si želim biti zdrava in srečna. Želim si veliko potovati in obiskati različne kraje po svetu. Predvsem pa si želim obiskati Pariz. Rada bi tudi pomagala socialno šibkim.

Mia Miholič, 6. a

Jaz bom čez 20 let frizer ter bom živel v svoji hiši. Imel bom tudi prelepo punco. Imela bova družino z dvema otrokoma. Imel bom tudi lep avto, psa pasme zlati prenašalec ter morda še mačko. Seveda bom živel v Sloveniji. Še prej pa bom uspešno končal šolo. Jaz osebno bom tudi super in zelo zabaven oče. In takšen bom čez 20 let.

Tim Graber, 6. a

Čez 20 let bom postal strojni inženir. Imel bom veliko plačo in živel v Ameriki. Imel bom avto znamke Mercedes, družino in mogoče bom še igral harmoniko.

Domen Čeh, 6. a

Čez 20 let se vidim v dobri službi, s katero bi bila zadovoljna in ponosna nanjo. Imela bi družino in dober odnos s starši. Vem, da bom znala govoriti več različnih jezikov in to dobro. Rada imam potovanja, zato bi obiskala veliko zanimivih držav. Vidim se zdravo in veselo.

Tia Heler, 6. a

Čez 20 let želim končati šolo za veterinarja. Želim si delati v svoji sanjski službi ter imeti tri pse. Eden izmed psov mora biti čivava. Želim si biti zdrava in uspešna v karieri in hip-hopu.

Melanie Žlahtič, 6. a

Čez 20 let bom zelo velika, kot moja mama. Končala bom šolo in hodila bom v službo in moj poklic bo medicinska sestra. Imela bom družino, moža, dva otroka, ki jima bo ime Pina, Asja, Jan ali Nejc, odvisno od tega, katerega spola bosta. Imela bom dosti prijateljev in zelo bom nežna do ljudi. Imela bom dober avto in bo čisto nov. Moj mož bo zelo prijazen in lep. Živela bom na podeželju in imela bom lepo hišo, ki bo zelo velika.

Lara Klemenčič, 6. a

Jaz bi bil čez 20 let po poklicu inženir mehatronike ali nogometaš. Živel bi v New Yorku. Imel bom veliko sreče, saj bom zadel Evro jackpot. V New Yorku si bom kupil lepo vilo, imel dober avto ter lep motor.

Luka Jurša Trantura, 6. a

Imel bom svojo družino, s katero bom srečen. Živeli bomo v hiši. Šolo bom uspešno končal, postal bom zdravnik, imel bom dovolj denarja in bom zdrav.

Benjamin Krasniči, 6. a

Čez 20 let bom imel družino. Živel bom v Ameriki v Texasu. Prodajal bom posestva. Čez 20 let si želim tudi čisti zrak in vodo. Imel bom veliko denarja.

Alen Vrbanjšček, 6. a

Čez 20 let bom imel zelo veliko vilo. Bom velik in močen, imel bom ljubezen in veliko denarja. Želim si živeti srečno in v miru. Živel bi v New Yorku in bi bil računalničar.

Aleš Paluc, 6. a

Čez 20 let bom gasilec ali poklicni nogometaš. Imel bom veliko sreče, saj bom zadel na lotu. Živel bom na Ptuju. Na Hrvaškem bom imel apartma. Imel bom ženo in mogoče že otroke.

Matevž Kristanič, 6. a

Čez 20 let bom elektrotehnik, imel bom svoj avto znamke Passat. Živel bom v svoji hiši, imel bom tudi družino. Kupil si bom še motor, za na morje pa čoln. Ne bom šel iz Slovenije, razen na kakšen dopust. Trudil se bom, da bom čim dlje zdrav. Imel bom dva otroka in psa pasme kraljevi kokeršpanjel in še kakšno mačko.

Timotej Šuen, 6. a

Na naši šoli dramski krožek deluje že veliko let. Učenci od 2. do 5. razreda obiskujejo gledališki krožek, učenci od 6. do 9. razreda pa dramski krožek.

Letos pa smo se v pripravah na novoletno prireditev združili in nastal je samo en dramski krožek, ki je vključeval učence od 2. do 9. razreda. V dramski krožek se je letos vpisalo kar 21 učencev, kar je rekordno število. Vodile so nas tri učiteljice: Živa Grafenauer Ekart, Maja Ferk in Jasna Kos. Vaje smo imeli vsak četrtek 7. šolsko uro.

V dramskem krožku se učimo nastopati pred občinstvom. Zato nastopamo na veliko prireditvah: na božičnem sejmu, na srečanju upokojenih učiteljev, na koncu šolskega leta, na šolski prireditvi pred božično- novoletnimi počitnicami in na materinski dan. V enem šolskem letu se naučimo 2 dramski igri. Prvo igro se naučimo do decembra, drugo pa do junija. V dramskem krožku je zelo zabavno sodelovati, zato v naslednjem začetku šolskega leta vabimo k vpisu vse, ki vas to zanima, ali ki imate talent za nastopanje pred občinstvom.

Karolina Pernek, 6. a

Kot vsako leto so tudi tokrat prišle na vrsto božično-novoletne počitnice, ki smo se jih vsi zelo veselili. V petek, 23.12.2016, smo v šoli imeli rajanje, po koncu pa smo vsak odšli po svoje.

24.12.2016 se je dogajalo veliko, hodila sem v trgovine in kupovala še zadnje detajle za moj rojstni dan in darila. Zvečer sem skupaj z družino postavila božično drevo in se odpravila spat polna pričakovanj in vznemirjenja. Ko sem se zbudila, sem hitro pohitela k dreveščku, pod katerim so me čakala darila. Okrog 12. ure sem odšla k babici in dedku, kjer sta bila tudi teta in stric. Čestitali so mi, saj sem imela rojstni dan in mi darilo skrili v garažo. Hitro sem ga našla in bila je velika nova televizija. Po kosilu sem odšla po svoji prijateljici Laro in Iris. Zelo smo se zabavale in po 16. uri so začeli prihajati še preostali. Prišli so tudi moji sorodniki. Vsi prijatelji so prespali pri meni. Bilo je zelo zabavno. Naslednji dan so nekateri odšli in prišli še ostali, ki prejšnji dan niso mogli priti. Toda vsega lepega je enkrat konec in tako je bilo tudi tega. V naslednjih dneh do 31.12 se v bistvu ni dogajalo nič posebnega. Na silvestrovo pa sem skupaj z družino čakala polnoč. In končno je bilo tu, novo leto, leto 2017. Vsem sem čestitala in poklicala sorodnike in prijatelje. Potem smo spustili nekaj raket in si gledali ognjemete sosedov.

Tako so minevali še zadnji dnevi počitnic in 4.1.2017 smo se vrnili v šolske klopi. Seveda smo vsi pogrešali prijatelje in smo komaj čakali, da se pogovorimo o počitnicah in počitniških pripetljajih.

Takšne so bile moje počitnice in vsem želim veliko sreče, uspehov, lepih ocen, čim več zdravja in ljubezni.

Kaja Breznik, 7. b

Ati, kaj če postal bi dedek Mraz
brez brade in brez las?

Šel bi v mesto, kdo ve kam,
ti, ati, ti, ati, dedek Mraz brez brade in brez las.
Otroci nestrpno bi te radi zares pričakovali
in darila bi takoj pobrali.
Naš dedek Mraz bi se domov vrnil
brez brade in brez las.

Daril nič zame ne bi ostalo
in za družino nič časa ne bi ostalo.

Nikolina Štenta 3. c

Prazniki so prišli med nas,
saj to oznanjujejo
Miklavž, Božiček, dedek Mraz.

Dobri možje so fajn,
ker opominjajo nas, kako obnašamo se naj.

Lili Mrkela in Alina Lilek, 4.c.

Vas je otroke kaj strah, ko po vratih rožlja z verigami? Brez skrbi to je samo Miklavž in njegovo spremstvo. Če ste bili pridni bo vse v redu.

O svetem Miklavžu poznamo posebno legendo, ki gre tako: Legenda o svetem Miklavžu izivra pri menihu Nikolaju. Menijo, da se je rodil nekje okoli leta 240 ali 270 v Patari, v bližini Mire v današnji Turčiji, bil pa je sin pobožnega Evfemija in sestre Ane. Po legendi naj bi bili njegovi starši že v letih, ko so ga dobili kot darilo nebeškega sla za njuno sebičnost. Imenovali so ga Nikolaj, po grško Nikolaos, kar pomeni zmaga ljudstva. Ko ga je stric posvetil v duhovnika, so mu umrli starši. S tem je prišel do velikega bogastva, ki pa ga je razdal med reveže. Ko je njegov stric umrl, se je odločil za romanje v Sveto deželo. Zgodba pravi, da se niso mogli zediniti, koga naj postavijo na izpraznjen škofovski sedež, zato so sklenili, da bo škof postal ta, ki bo naslednje jutro prvi stopil v cerkev. To pa je bil Nikolaj, ki se je pozneje goreče boril za krščansko vero, dokler ga niso vrgli v ječo. Ko je cesar Konstantin priznal krščanstvo za državno vero, se je vrnil v Miro in tam kot škof umrl v visoki starosti okoli leta 342 ali 350. In odkar je o njem pisal prvi sv. Metod iz Konstantinopla, se je njegova priljubljenost razširila po vsej Evropi. Najprej v Grčiji, Rusiji, potem pa še na Slovenskem, v Dalmaciji, Italiji, Franciji in Nemčiji… In celo po protenstantizmu, ki je bil naperjen proti škofu obdarovalcu, ta navada ni poniknila. V Rusiji, na primer, ga ne proslavljajo le pravoslavci, temveč tudi judje, muslimani in poganska plemena, kar je pravzaprav zelo pomembno, saj je prevzel vrsto šamanskih lastnosti, med drugimi so se mu pridružili severni jeleni, značilni za Božička in Dedka Mraza. Za svojega patrona ga je vzelo mesto Amsterdam, kjer ga imenujejo Sinterklaas.

Tri zlate krogle naj bi predstavljale tri zlate kepe ali mošnje z zlatom, ki naj bi jih Nikolaj podaril trem revnim dekletom, da so se lahko poročile. Šega, da Miklavž prihaja ponoči z darovi in jih pušča v nastavljenih posodah ali nogavicah, prihaja iz te legende, ko naj bi se kepe zlata zavalile v copate mladih dam.

Miklavž pa ponoči ne hodi sam. Spremljajo ga bitja, ki se imenujejo parkeljni. Parkeljni so pravzaprav zelo zanimiva bitja. So kosmati, strašni in rogati, medtem pa še rožljajo z verigami. Po našem izročilu naj bi staršili otroke, poredne naj bi celo vzeli s seboj. Zanimivo pa je, da so bili parkeljni sprva izmišljenci iz poganskih verovanj, ki so predstavljali rajnike in duhe demone, ki so se vrnili na svoj dom in strašili domače in so jim morali živi žrtvovati, da so jih pomirili. Hudički so v Avstriji celo tako dejavni, da zvečer ustavljajo avtomobile, odpirajo vrata, stresajo potnike, jim grozijo, jih “božajo” s hrapavimi rokavicami ali drezajo z ježevkami. Poleg parkeljnov pa Miklavža spremlja še angel ali dva. V nekaterih krajih pa so se ohranile šege, ko je imel večje spremstvo. Pridružili so se mu še koza, ki je imela glavo pritrjeno na dolgi palici, darove je nosil košar, sv. Mihael je bil njegov glasnik, norec je skrbel za smeh in dražil dekleta, pa še mnogi drugi, odvisno od navade kraja.

Za konec pa še majhna rima: Sv. Miklavž nam darove deli, tudi mi obdarujemo druge ljudi.

Mesto Sydney je med prvimi, ki praznujejo novo leto, saj je tik za koledarsko mejo.
Novo leto je običajno praznični dan, ki obeležuje začetek novega koledarskega leta. V gregorjanskem koledarju, ki velja v večini sveta, je to 1. januar. V rimskih časih je bil začetek leta 1. marca.
V julijanskem koledarju, ki ga uporablja pravoslovna cerkev, je novo leto 14. januarja. Muslimansko novo leto se začne ob sončnem zahodu 30. januarja. Judovsko novo leto pa se začne ob sončnem zahodu 22. septembra.
V Sloveniji je novo leto državni praznik. Do leta 2012 je bil praznični dan tudi 2. januar. Mi doma praznujemo tako, da kupimo lučke, rakete in petarde in ko vklopimo rakete, rečemo 3, 2, 1 in potem si zaželimo srečno novo leto. Potem odpremo šampanec in ga spijemo do dna in še otroci dobimo otroški šampanec in potem se zabavamo do jutranjih ur.