Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Erik Žižek

2. svetovna vojna

Življenje je lepo, se strinjaš?

Ampak včasih ni bilo tako,

v taboriščih garali so hudo,

no, naj vam povem zgodbo to…

Preden Hitler prišel je na oblast,

vsak človek imel je svojo čast,

živel je tako, kot je hotel,

ampak nato Hitler je znorel.

Duševno bil je nižje,

vendar mnogi ljudje ga niso znali pogledati pobližje,

strastno ljudem je govoril,

kako rad bi cel svet osvojil.

Naj vam povem,

kakšno nesrečo prinesel je ljudem.

Žena in mož sta se zaljubila,

hitro otroka sta dobila,

a kmalu za tem se na vlak napotila.

Nista vedela kaj pričakovati,

ali bo se njun otrok sploh mogel kdaj še igrati.

Ko so prispeli, so morali se ločiti,

mati ni hotela solznih oči dobiti,

vendar bilo je prehudo,

v srcu bolelo je zelo.

Oče pogumen je ostal,

otroka in ženo varoval,

na koncu tvegal je življenje za oba,

samo da onadva srečna bi bila.

To je bila prava družina,

tudi če poškodovana bila je njena domovina.

Zgodba takšna na žalost ni edina,

zato prosim,

naj ne ponovi se zgodovina.

Ljudje, imejte dober um,

in zmeraj vklopite razum!

Hana Mulec, 9.b

Življenje je lepo

Kje je mama?

Družine več ni,

hiša zdaj sama

v samoti stoji.

Prišel je vojak

ter jih s silo

naložil na vlak.

Po dolgi poti

so le prispeli,

ko v taborišču

so jim obleke odvzeli.

Jih čakala je

črtasta pižama,

otroci so kričali,

kje je njihova mama.

Po dnevih trpljenja,

po nočeh bedenja

ostali brez hrane,

ki življenja jih stane.

Stradali do smrti,

v taboriščih zaprti,

v plinske celice pregnani,

nekateri z vagoni odpeljani.

Otroku v srcu

ostala je praznina,

ko spoznal je,

da matere več nima.

Očeta odpeljali

so daleč stran,

otrok ostal

je čisto sam.

 

Erik Žižek, 9.b

 

Samo enkrat se živi

Moje ime je Erik in star sem 14 let ter obiskujem 9.b razred Osnovne šole Duplek. Za pisanje bloga sem se odločil zato, ker se mi zdi lepo, če lepe stvari deliš s svojimi prijatelji, sošolci in s tistimi, ki te poznajo preko spleta, ali pa samo bežno.

Če pa smo že pri tem, bom začel s šolskim letom 2017/18. Na 8. razred imam zelo lepe, če ne najlepše spomine, saj sem se iz dneva v dan bolj zbliževal s prijateljicami, ki so takrat obiskovale 7. razred. Skupaj smo se družili že v šoli, po pouku pa smo se včasih vsi, včasih le nekateri, skupaj sprehajali po našem lepem kraju – Dupleku. Med sprehodi smo se skoraj vedno, ko nam je zmanjkalo energije, ustavili pri našem Kremkotu, ki ima najboljše sladolede. Ko smo sladoled pojedli, smo se odpravili nazaj proti šoli, kasneje pa domov. Šola je po mojem mnenju odlična odskočna deska za celo življenje. V šoli spoznaš nove ljudi, s katerimi ustvariš močne prijateljske vezi. V osnovno šolo hodimo približno 9 let. V teh 9 letih sem si jaz osebno našel veliko oseb, katerim lahko zaupam in vem, da jim lahko povem karkoli, pa bodo to zadržali zase. Veliko vlogo pri tem imajo tudi starši, če pa že govorimo o šoli, pa imajo učitelji in razredniki največjo vlogo. Dober učitelj in razrednik je za moje pojme takšen, ki je razumevajoč, strpen, komunikativen, sproščen in kar je najpomembnejše, pravičen in pošten.

Vrnimo se nazaj na stvari, ki se tičejo  izobrazbe. Večina nas ve, da je osnovna šola obvezna, pri srednji šoli pa je nekoliko drugače, saj ni obvezna. Ko, oziroma če končaš srednjo šolo, dobiš poklic. S poklicem dobiš službo. S službo dobiš plačo, s katero se lahko preživljaš. Sebe ali svojo družino. Zato je pomembno, da hodimo v šolo, saj si dandanes brez šole – nič. Z vami naj delim misel, Lona Wattersa: “Šola je zgradba s štirimi stenami – in prihodnostjo vmes.”

Sedaj pa še nekaj o življenju. Torej, kako se življenje začne? Ko  smo bili majhni, so nam skoraj vsi govorili, da smo nastali tako, da sta se mami in ati imela rada in iz njune ljubezni si nastal/a ti. To je delno prav. Vse pa se je začelo z ljubeznijo. Ljubezni je sledilo spočetje. Takrat je bilo skorajda zagotovljeno, da se bo rodila edinstvena oseba. Vsak človek je edinstven. Približno 9 mesecev te je mama nosila pod srcem. Ko si se rodil, se je tvoje življenje nadaljevalo. Rastel si, se razvijal in odraščal v pravega človeka. Človek je po naravi socialno bitje, ki ima željo po družbi. No, to je nujno za življenje. Ko pa smo že pri družbi, pa recimo kakšno besedo o tem.

Večina od nas ima za svojo družbo rada sočloveka ali pa kakšnega hišnega ljubljenčka. Ste se kdaj vprašali, kakšno bi bilo življenje, če bi se vsako živo bitje držalo samo zase? Če se ne bi poslušali? Bilo bi obupno, vam povem. Nič ne rečem, vsak človek ima rad čas zase. Eni ga potrebujejo več, eni pač manj. Enako je v ljubezni. V zvezi potrebuje vsak izmed partnerjev čas zase, da si zbistri misli. V življenju majhen delež ljudi dela na tem, kako si bodo zgradili prihodnost. Nekateri pa se prepustijo življenju, se ne obremenjujejo s tem, saj verjamejo, da se bo vse samo uredilo. Mogoče imajo prav. Mogoče se jim bo nasmehnila sreča. Mogoče jim bo žal ali pa bodo razočarani.

Na kratko povedano, samo enkrat se živi, zato uživaj življenje, če ti gre vse super in si najsrečnejša oseba na svetu, ali pa je vsak dan tvoj najslabši dan in se počutiš, kot da si zguba.

Erik Žižek, 9.b

Ocena knjige Poezije

Poezije je pesniška zbirka, v kateri so zbrane vse Prešernove pesmi, ki jih je izdal leta 1846, z letnico 1847. V njegovi pesniški zbirki se nahaja tudi Zdravljica, ki je najprej bila napisana hvalnica vinu. Sedma kitica njegove Zdravljice je slovenska himna. V pesniški zbirki Poezije se nahajajo različne balade in romance, soneti, Krst pri Savici ter mnogo drugih čudovitih pesmi.

Poezije so mi bile zelo všeč, saj zelo rad berem pesmi, sploh tiste ki imajo stara narečja, čeprav jih dostikrat ne razumem. Prav tako so mi všeč pesmi, ki so jih pisali pisateljice in pisatelji, ki niso bili tako znani, saj imajo takšni pisatelji po mojem mnenju najboljše in najlepše pesmi.

To knjigo priporočam vsem, ki radi berejo pesmi, ki so po duši romantiki ter tistim, ki imajo radi ljubezen.

Erik Žižek, 9.b

Blog #5

Javljam se še zadnjič z moje misije, petdnevnega bloganja. Za zadnjo objavo sem se odločil, da vam predstavim 5 razlik med moškimi in ženskami.

  1. Moški običajno vedno sedimo z nogami narazen, saj so v preteklosti tako izražali svojo moškost. Ženske pa sedijo s prekrižanimi nogami, da se počutijo bolj sproščene, največkrat, ko nosijo krila.
  2. Moški si zapomnimo podatke, ki se nam zdijo pomembni, medtem ko si ženske zapomnijo skoraj vse in je v njihovem spominu vse pospravljeno, kot v omari.
  3. Ko moški zehamo, običajno iz navade pred usta damo pest, ženske pa zaradi elegantnosti pred usta postavijo odprto dlan.
  4. Moški mečemo žogo tako, da jo vržemo izza hrbta naprej, ženske pa žogo mečejo tako, da jo vržejo od spodaj navzgor. Morda zaradi tega, ker se tako igrajo z majhnimi otroki.
  5. Moški vidimo na daleč zelo dobro, na blizu pa veliko stvari spregledamo. Pri ženskah pa je to ravno obratno. Zelo dobro vidijo stvari na blizu, na daleč pa bolj slabo.

Upam, da ste uživali v branju moje objave.

Pozdravčki,

Erik

Nenavadne poroke

Spet sem nazaj. Današnja tema je prav posebna. Nisem še zasledil, da bi se to dogajalo v Sloveniji, vem pa, da se to v mnogih državah, na žalost, dogaja prepogosto. Kot lahko sklepate, tema bo govorila o porokah otrok.

Poroke otrok kršijo otrokove pravice, tam, kjer to počnejo, pa se tega očitno ne zavedajo. Za tiste, ki še ne veste, v svetu so v 91 državah dovoljene poroke mladoletnic, na žalost tudi v Sloveniji. Takšnih mladoletnic, ki se poročijo, je vsako leto več milijonov. Nekatere zanosijo že pri 13 letih, nekatere pa celo prej. Si lahko predstavljate, da bi vaša mama bila le 13 let starejša od vas? Da bi ob tem času še vedno hodila v osnovno šolo? Ali pa si predstavljate, da vaša sošolka postane noseča in rodi? Verjetno si tako kot jaz, tega ne morete predstavljati. Večina deklet se poroči zaradi tega, ker po poroki njena družina dobi denar in se od tega lahko preživlja.

Kljub vsemu napisanemu zgoraj, ne obsojam nikogar, izrazil sem le svoje mnenje, oziroma poskusil sem vam to temo vsaj malo približati.

Pozdravčki,

Erik

Življenje

Četrtek, 10.1.2019

Lepo pozdravljeni. Spet. Danes bo moja objava temeljila na mojem razmišljanju glede življenja. Torej, kako se življenje začne? Ko  smo bili majhni, so nam skoraj vsi govorili, da smo nastali tako, da sta se mami in ati imela rada in iz njune ljubezni si nastal/a ti. To je delno prav. Vse pa se je začelo z ljubeznijo. Ljubezni je sledilo spočetje. Takrat je bilo skorajda zagotovljeno, da se bo rodila edinstvena oseba. Vsak človek je edinstven. Približno 9 mesecev te je mama nosila pod srcem. Ko si se rodil, se je tvoje življenje nadaljevalo. Rastel si, se razvijal in odraščal v pravega človeka. Človek je po naravi socialno bitje, ki ima željo po družbi. No, to je nujno za življenje. Ko pa smo že pri družbi, pa recimo kakšno besedo o tem. Večina od nas ima za svojo družbo rada sočloveka ali pa kakšnega hišnega ljubljenčka. Ste se kdaj vprašali, kakšno bi bilo življenje, če bi se vsako živo bitje držalo samo zase? Če se ne bi poslušali? Bilo bi obupno, vam povem. Nič ne rečem, vsak človek ima rad čas zase. Eni ga potrebujejo več, eni pač manj. Enako je v ljubezni. V zvezi potrebuje vsak izmed partnerjev čas zase, da si zbistri misli. Vrnimo se nazaj na življenje. V življenju majhen delež ljudi dela na tem, kako si bodo zgradili prihodnost. Nekateri pa se prepustijo življenju, se ne obremenjujejo s tem, saj verjamejo, da se bo vse samo uredilo. Mogoče imajo prav. Mogoče se jim bo nasmehnila sreča. Mogoče jim bo žal ali pa bodo razočarani. Na kratko povedano, samo enkrat se živi, zato uživaj življenje, če ti gre vse super in si najsrečnejša oseba na svetu, ali pa je vsak dan tvoj najslabši dan in se počutiš, kot da si zguba. S tem stavkom se moja današnja objava konča.

Pozdravčki,

Erik

Šola

Sreda, 9.1.2019

Kot vidite, sem spet nazaj. Danes bom pisal o vsakdanji temi. O šoli.

Šola je po mojem mnenju odlična odskočna deska za celo življenje. V šoli spoznaš nove ljudi, s katerimi ustvariš močne prijateljske vezi. V osnovno šolo hodimo približno 9 let. V teh 9 letih sem si jaz osebno našel veliko oseb, katerim lahko zaupam in vem, da jim lahko povem karkoli, pa bodo to zadržali zase. Veliko vlogo pri tem imajo tudi starši, če pa že govorimo o šoli, pa imajo učitelji in razredniki največjo vlogo. Dober učitelj in razrednik je za moje pojme takšen, ki je razumevajoč, strpen, komunikativen, sproščen in kar je najpomembnejše, pravičen in pošten. Vrnimo se nazaj na stvari, ki se tičejo  izobrazbe. Večina nas ve, da je osnovna šola obvezna, pri srednji šoli pa je nekoliko drugače, saj ni obvezna. Ko oziroma če končaš srednjo šolo, dobiš poklic. S poklicem dobiš službo. S službo dobiš plačo, s katero se lahko preživljaš. Sebe ali svojo družino. Zato je pomembno, da hodimo v šolo, saj si dandanes brez šole – nič. Za konec, pa naj z vami delim misel, Lona Wattersa: “Šola je zgradba s štirimi stenami – in prihodnostjo vmes.”

Pozdravčki,

Erik

Vse se začne z razlogom

Torek, 8.1.2019

Vse se nekje začne in vedno z nekim razlogom.

Moje ime je Erik in star sem 14 let. Za pisanje bloga sem se odločil zato, ker se mi zdi lepo, če lepe stvari deliš s svojimi prijatelji, sošolci in s tistimi, ki te poznajo preko spleta, ali pa samo bežno. Torej, o čem bom sploh pisal? Pisal bom o stvareh in rečeh, ki se mi bodo tisti trenutek podile po glavi, za vsak dan posebej. Če pa smo že pri tem, bom začel s šolskim letom 2017/18. Na 8. razred imam zelo lepe, če ne najlepše spomine, saj sem se iz dneva v dan bolj zbliževal s prijateljicami, ki so takrat obiskovale 7. razred. Skupaj smo se družili že v šoli, po pouku pa smo se včasih vsi, včasih le nekateri, skupaj sprehajali po našem lepem kraju – Dupleku. Med sprehodi smo se skoraj vedno, ko nam je zmanjkalo energije, ustavili pri našem Kremkotu, ki ima najboljše sladolede. Ko smo sladoled pojedli, smo se odpravili nazaj proti šoli, kasneje pa domov.

Tukaj se moja objava konča, vendar brez skrbi, vrnem se jutri.

Pozdravčki,

Erik

Intervju z učiteljico Biserko Gavez

Učiteljica Biserka je učiteljica fizike na Osnovni šoli Duplek. 

Zakaj ste se odločili za poklic učiteljice? Vas poučevanje veseli?

Za poklic učiteljice sem se odločila zato, ker ko sem hodila v osnovno šolo, se mi nekateri postopki takratnih učiteljev niso zdeli v redu in sem želela jaz to spremeniti na nek način. Zato sem se odločila, da bom učiteljica, da bom za otroke do nekih stvari bolje postopala. Ja, poučevanje me veseli.

Kaj ste si želeli postati kot otrok?

Preden sem se odločila, da grem na gimnazijo, sem oklevala, da bi bila veterinarka. Ampak, ker je takrat študij veterinarstva bil še v Ljubljani in se mi je zdelo predaleč, sem se zato odločila, da grem v gimnazijo, kasneje pa na faks za učiteljico.

Ste prej poučevali že na kateri drugi šoli?

Ja, na nek način sem poučevala oziroma sem bila kot neki drugi učitelj v razredu, in sicer na OŠ dr. Ljudevita Pivka na Ptuju, eno leto. Medtem pa sem bila še inštruktorica in varuška.

Kateri razred imate najraje?

Vsi štirje razredi, ki jih poučujem fiziko, torej oba osma in oba deveta razreda, so mi pri srcu, ker so to moji edini razredi, ki jih trenutno poučujem.

Kaj vam je pri delu na šoli všeč in kaj ne?

Všeč mi je to, da prenašam znanje učencem, da jim poskušam določene stvari olajšati, da jim povem kake bližnjice, ni pa mi všeč papirologija, ki jo moraš voditi zraven vsega tega poučevanja in vsega, kar je še za tistim, ko si v razredu.

Kaj vam je všeč pri učencih?

Všeč mi je to, da so direktni in da so odkriti.

Katero snov učite najraje?

Najraje učim gibanje in svetlobo.

Kako vam je všeč na tej šoli?

Zelo prijetno, majhni smo in povezani. Všeč mi je.

Kako dolgo že poučujete?

Na tej šoli že malo več kot mesec dni, drugače pa vsega skupaj že skoraj dve leti.

Kakšne ocene ste imeli pri fiziki in geografiji v osnovni šoli?

Pri fiziki sem imela štirice, vedno sem imela težavo pri testu, ker mi je vedno zmanjkalo nekaj točk za petico. Tudi pri geografiji sem imela štirice in petice. 

Kdo je vaš vzornik?

Nimam točno določenega vzornika. So ljudje, pri katerih so mi določene veščine, spretnosti in karakterji všeč in si od vsakega želim nekaj pridobiti.

Zakaj ravno fizika in geografija? Ste se že v osnovni šoli zanimali zanju? 

Res je, da mi je fizika že v osnovni šoli šla, tudi geografija. Zakaj ravno ti dve, ne vem, v srednji šoli sta mi šli vedno bolje in nekako sem prišla na idejo, da pri teh dveh predmetih ne bo potrebna uporaba tujega jezika. Zato sem se odločila za ta dva predmeta.

Kakšni so vaši spomini iz osnovne šole?

Veliko je dobrih, so pa tudi nekateri slabi. Je pa tako, da dobre raje pomnimo kot slabe.

Ste imeli kaj dvomov, ko ste prišli na našo šolo? Vas je bilo strah, da ne boste sprejeti?

Dvom in strah vedno obstajata, to je dejstvo. Enostavno nisem hotela o tem razmišljati, ker sem si zelo želela službo in pač nisem razmišljala, da ne bi bila sprejeta.

Kateri je najbolj smešen trenutek, ki se vam je zgodil odkar poučujete?

Mogoče ta, ko sem se naučila kako se zamrzne projektor. (smeh)

Kateri je vaš največji cilj v življenju?

Cilje si sproti postavljam, največji cilj pa je, da sem uspešna pri svojem delu in da lahko pomagam vsakemu učencu.

Učiteljici Biserki se lepo zahvaljujem, da je z mano delila majhne skrivnosti njenega življenja.

                                                                                   Erik Žižek, 9.b