Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Erik Žižek

Majhne skrivnosti

Anketa: Beseda šola

1 komentar

Spraševali smo se, če učenci ter učitelji do šole čutijo enako ali vsaj podobno. Zanimalo nas je, kako se naša prepričanja spreminjajo z leti. Učencem sedmega ter osmega razreda smo postavili začetno vprašanje, nato pa smo za mnenje prosili še učitelje.

7. razred

Alina: Pomeni mi potrebno znanje za naprej (za poklic, življenje…), zame je zelo pomembna. Rada bi jo končala čim bolj uspešno. V njej mi je še kar všeč.

Liana: Šola mi pomeni učenje novih stvari za boljšo prihodnost.

8. razred

Patrik: Šola mi pomeni, da imam dobre prijatelje in da se lahko izobražujem.

Karolina: Pomeni mi izobraževanje, spoštovanje do poklica, trud ter prijateljstvo.

Aleš: Šola mi pomeni zelo veliko, saj imam najboljše sošolce.

Klara: Pomeni mi druženje, znanje, izobraževanje, sklepanje prijateljstev…

Matevž: Pomeni mi ogromno, saj tako spoznaš življenjske prijatelje, se veliko učiš za kar si v prihodnosti nagrajen.

Ema: Šola mi pomeni izobraževanje, z osnovno šolo si zgradiš prihodnost. Pomeni mi tudi druženje s prijatelji.

Učiteljica Valentina: Šola mi predstavlja kraj, kjer otroci pridobijo znanje, se opremijo z veščinami, ki jih vodijo skozi življenje, ter stkejo močna prijateljstva s svojimi vrstniki.

Učitelj Branko: Šola mi pomeni znanje in zdi se mi, da je pomembna.

Ta ustanova ima na nas velik vpliv, saj je odskočna deska za celotno življenje, tam sklepamo prijateljstva ter se učimo veliko novih stvari. Vsem se zahvaljujemo za odgovor na vprašanje.

Mia Miholič in Melanie Žlahtič, 8.b in Erik Žižek, 9.b

Na krilih domišljije

Moje poletje

Komentiraj

Uau, kakšno poletje!

Oh, le kje naj začnem. Začetek mojih počitnic ni bil ravno najboljši, saj sem si poškodovala kolena. To pa pomeni, da približno pol leta ne smem trenirati atletike. Groza! Ampak to je zame pomenilo tudi več, veliko več prostega časa. Zato sem se odločila, da ta čas izkoristim čim bolje.

Za moj prvi izziv sem si izbrala Rubikovo kocko, saj naj bi mi to vzelo kar nekaj časa. Kot izgleda sem se motila, saj sem potrebovala samo en dan. Tako sem spet potrebovala novi izziv. Medtem so na obisk prišli bratranci. Tukaj so ostali cel teden. Oh, kako hitro mine čas, ko se zabavaš. V enem tednu smo sodelovali na delavnicah in tam našim najmlajšim polepšali teden, spoznali smo mnogo novih ljudi, odpravili smo se tudi na pohod do Plačkega stolpa, zato je ta teden minil kot bi mignil. Začeli pa smo tudi novo tradicijo. Navdihnil nas je film, ki smo si ga ogledali, z naslovom »Ti loviš«. Film govori o petih prijateljih, ki se vsako leto, cel mesec lovijo ne glede na to, kako daleč ali blizu živijo. To igro igrajo zadnjih 30 let (po resničnih dogodkih). Cilj je, da te ne ulovijo. To se nam je zdelo zabavno in ker nas je ravno 5 in se vidimo samo enkrat na leto, praktično izpolnjujemo vse pogoje za igro. Zato smo to leto začeli igrati (haha). Ko so se odpravili domov, pa sem spet imela več prostega časa, zato sem se posvetila svoji umetnosti. Naučila sem se kar nekaj stvari o slikanju z vodenimi barvami, medtem, ko sem poskušala naslikati Titanik. Po tem sem se osredotočila tudi na svoje risarske sposobnosti, na koncu pa še na pisanje pesmi, ne samo v našem, ampak tudi v angleškem jeziku in pa na svoje življenje. Moram priznati, da je zadnja stvar bila zame še najtežja, saj da spremeniš svoje življenje, moraš najprej spremeniti samega sebe in, da bi to lahko storila, je potrebnega veliko časa. Ampak to je zgodba za drugič.

Moje počitnice so bile zame nepozabne, saj sem se predvsem naučila toliko neverjetnih stvari, ne samo o umetnosti, ljudeh, prijateljstvu, ampak tudi o življenju in najpomembneje, o sami sebi.

Neža Glonar, 9.b