Pozdravljeni!

Zelo dolgo sem razmišljala, kaj bi lahko bila današnja tema in sem se po dolgem premisleku odločila za temo Preveč razmišljam. Pod to temo so mišljene stvari, za katere človek dosti preveč razmišlja, kljub temu da so enostavne. To temo bom razdelila na dva dela in sicer na “strah” in “psihično obremenjevanje”.

Pod “strah” se mi zdi, da lahko štejemo večinoma odrasle. Kot primer bom dala, da recimo otroci, ko gledajo lutkovno predstavo, vedno dvigujejo roke, da bi radi bili prostovoljci, ki bodo pomagali na odru. Če pa odrasli gledajo recimo stand-up nastop pa, ko potrebuje komedijant prostovoljce, vsi gledajo v tla, saj jim v tistem trenutko po glavi rojijo misli kot recimo: “Če bom šel na oder in naredil napako, bom izpadel bebec, če pa bom preveč resen, pa bo izgledalo, kot da sem zamorjen.” Zaradi takih misli smo ljudje prikrajšani za veliko novih dogodivščin in izkušen, seveda pa ima to tudi dobro stvar, saj recimo če se vsi tvoji prijatelji odpravljajo skočit v vodo s skale, tebi pa se zdi voda preplitva, se mi zdi dobro, da ne boš skočil. V takšnem trenutku je dobro biti edini s trezno glavo, saj lahko ti preprečiš, da bi se komu kaj zgodilo. V vsako stvar je dobro iti s strahom, ampak pri kakšni majhni zadevi, je logično, da straha nimaš kot recimo pri prvem primeru. Je pa tako, da strah ne sme zavladati pri vseh tvojih odločitvah, saj potem bi popolnoma vsakdanje stvari delali s strahom (kot recimo vožnja avtomobila).

Če pa v postelji pred spanjem razmišljaš, kaj vse se je zgodilo ta dan in kaj ti je kdo rekel ali pa se spomniš, kaj bi morala reči, ko si bila tiho, zagotovo spadaš med ljudi, ki se dosti preveč “psihično obremenjujejo”. Da bi se temu izognila, moraš vsak dan nameniti “obremenjevanju”, ostali čas pa se temu izogniti. Sem spada tudi takrat, ko si po ali pred testom zelo živčen in ne moreš zaspati, saj ne prenehaš misliti, če si se vse naučil ali si kaj pozabil, kaj vse bi lahko bila vprašanja v testu, če si pravilno odgovoril, itd. Takšno razmišljanje je precej utrujajoče zate. Obstajajo tudi primeri (in sem enkrat bila tudi sama ta primer), da bruhajo pred testi od strahu. To spada že pod tisti višji nivo “preveč razmišljanja”, da te lahko en brezvezen test spravi tako ob živce, da bruhaš. Včasih pa recimo, ko v postelji razmišljaš o pogovoru s sošolko in se spomniš, kaj bi morala reči, da bi izgledalo bolje in potem samo še o tem razmišljaš, kako se nisi spomnila boljšega odgovora, kot je ta.  Da bi se tega “preveč razmišljanja” znebili, moramo upoštevati ta načela:

• Prvo je, da ni pomembno, kaj si drugi mislijo o tebi,
• Drugo, da se ne obremenjuj z nemogočim,
• Tretje, da ne delaj doktorata iz drugega mišljenja,
• Četrto, da ne pričakuj, da boš doživel(a) neresničen film,
• Peto, ne posvečaj časa človeku, ki ga ne zanimaš,
• Šesto, umakni se svojim mislim in bodi aktiven(a),
• In zadnje, spoznaj, da je čezmerno analiziranje škodljivo.

Nasvete sem našla na https://www.cosmopolitan.si/samo-zate/prevec-razmisljas/

Do naslednjič,

Alina Barbarič, 7.a

Živjo. Veliko izmed nas ima hišne ljubljenčke ali so to psi, mačke, ribice itd. Veliko izmed nas ima vsaj enega živalskega prijatelja. Ker živali niso bile vedno udomačene, sem se odločila, da bom z vami delila, kaj pomeni beseda udomačitev in malo preteklosti, ki se skriva za njo.

Udomačitev je proces, pri katerem populacija živalske ali rastlinske vrste postane navajena na človekovo oskrbo in nadzor, pri čemer postane pogosto nesposobna samostojno preživeti v naravnem okolju.

Človek uporablja udomačene vrste za več različnih namenov: za pridobivanje hrane in izdelkov živalskega oz. rastlinskega izvora (npr. volne, bombaža in svile), za pomoč pri fizičnih opravilih, za varovanje in zabavo. Živalim, udomačenim za pridobivanje hrane, pravimo živina, domači ljubljenčki pa so tiste, ki jih človek uporablja predvsem za varovanje in/ali zabavo. Tretja kategorija so delovne živali, ki jih uporablja za pomoč pri fizičnih opravilih (za delo, transport ali šport), čeprav se lahko delovne živali uporabljajo tudi za pridobivanje hrane (npr. domače govedo) ali kot domači ljubljenčki (npr. domači pes). Pri domačih rastlinah ločimo kulturne rastline, iz katerih pridobivamo hrano in druge snovi, ter sobne rastline, ki jih uporabljamo predvsem za okras.

Tudi sama imam hišnega ljubljenčka in sicer muco ter malo psičko. Upam, da ste uživali med branjem in, da ste spoznali kaj novega.

Viri:https://sl.wikipedia.org/wiki/Udomačitev

Zara Šauperl,7.a

14.1.2019

Pozdrav !

Glede na to, da je ta blog zadnji, v njem želim govoriti o nečem, kar jaz zelo rada berem. To so quoti oz. motivacijski verzi. Zelo so mi všeč angleški, zato sem jih za Korake prevedla v slovenščino :

-“Ti si bodisi tako lepa ali grda, kot verjameš, da si. Sama opredeliš svojo lepoto. To ni moč, ki bi jo lahko kdorkoli ocenil”.
-“Ne primerjajte mojega življenja z vašim. Ni primerjave med luno in soncem, oba svetita, ko je njun čas”.
-“Noben razlog, da ostaneš, je dober razlog, da odideš”.
-“Zapomni si, da tudi tvoji najslabši dnevi imajo samo 24 ur”.
-“Ko ti da življenje sto razlogov za jok, pokaži življenju da imaš tisoč razlogov za veselje”.
-“Včasih moraš pozabiti, kaj čutiš in si zapomniti, kaj si zaslužiš”.
-“Čas, ki ga uživaš zapravljati, ni zapravljen čas”.
– Resnica o strahovih:

“Ni te strah teme, strah te je kaj je v njej.
Ni te strah višine, strah te je padanja.
Ni te strah ljudi, ki so okoli tebe, strah te je, kaj si oni lahko mislijo o tebi.
Ni te strah ljubezni, strah te je le, da ne boš ljubljen nazaj.
Ni te strah poskusiti še enkrat, strah te je le, da bo te prizadelo ponovno zaradi istega razloga.”

Čavčav za zdaj, Tia

Danes bom v svojem blogu govorila o hišnih ljubljenčki, natančneje o psih in ljubezni do njih.

Večina ljudi si že v rani mladosti izbere svojo najljubšo žival. Enim so všeč psi, drugim ribe, tretji imajo radi srne in medvede, nekateri pa se odlično razumejo s kačami in pajki. Toliko kot je različnih ljudi, je tudi različnih okusov in želja. Bistveno pa je, da se vsak posameznik dobro počuti v družbi živali, ki si jo je izbral in da jo ima rad. A to še ni vse. Tudi žival se mora z nami dobro počutiti, da ji znamo razložiti, kaj želimo od nje, da ji pokažemo, kje so njene meje, da jo primerno socializiramo in da zanjo skrbimo z vso odgovornostjo.

Nekatere živali so bolj iznajdljive, druge manj; npr. pujsi so izjemno inteligentne živali. Zaupam vam pa še, da so od vseh živali inteligenti najbolj pujsi, čeprav si tega ne mislimo. Po dokazljivih podatkih so na stopnji triletnega otroka, a raziskava še ni končana. Predvidevajo pa, da so dejansko na stopnji petletnega otroka.V živalskem kraljestvu pa so po inteligenci na četrtem mestu, takoj za delfinom, slonom in šimpanzom. Po pameti so premagali celo naše zveste spremljevalce, pse.

Kakorkoli se odločimo, katero žival bomo imeli doma, moramo vedeti, kako živi, kaj potrebuje, kaj ji sploh lahko nudimo, oziroma se vprašati, ali ji bomo lahko nudili vse, kar potrebuje, da bo zdrava, srečna in zadovoljna v življenju z nami. Mi smo njihov glas, mi smo tisti, v katere polagajo vse svoje upanje. Mi smo njihovi najboljši prijatelji in ta naziv si moramo priboriti. Ni vse samoumevno. Tudi pri živalih moramo pridobiti zaupanje, spoštovanje, ljubezen in predvsem prevzeti odgovornost.

Si lahko predstavljate, kako nas vidi naš pes ali mačka, ko se vrnete po eni uri nakupovanja z vrečkami, polnimi dobrot? Ali veste, kakšne so njegove misli? Njegove misli so usklajene z njegovim načinom razmišljanja in to je: »Kako sposoben je moj človek! Kako pretkan in mogočen lovec je! Samo poglej, koliko hrane je uspel naloviti v tako kratkem času!« (Meisterfeld, Pecci 2000: 7)

Vemo, kako prikupni so mali puhasti nebogljeni kužki. Takoj se zaljubimo v prisrčne kepice, eno odnesemo domov in se začnemo igrati z njo, po možnosti na njej popolnoma neprimeren način. Pozabimo, da ta prisrčna puhasta kepica raste in se razvija hitreje kot človek. V enem letu bo zrasla do svoje končne velikosti. Vse, česar nismo naredili dobrega za to kepico v njenem prvem življenjskem letu, se nam bo povrnilo v negativni obliki. To pomeni, da smo po vsej verjetnosti spregledali, da imajo tako kot človeški mladiči tudi pasji mladiči svoja obdobja v razvoju, kjer je treba biti še posebej pozoren na določeno obnašanje in ga popraviti. Če tega ne naredimo, pes ni socializiran, ne pozna reda in nima določenih meja. Postavlja svoje meje, ki se povečujejo in nam niso všeč. Postane nadležen, vse, kar naredi, da bi pridobil našo pozornost, nas moti. Pes je družabno bitje, ne pa samotar. Tudi, če si do sedaj niste mislili je lajanje način pridobivanja pozornosti in prav s tem lajanjem nas spravlja ob živce.(Meisterfeld, Pecci 2000: 51) Fine (2010: 4–6)

Povezava med ljudmi in živalmi je pripomogla, da so živali postale člani družin. Razlaga tudi, kako lastniki domačih živali uporabljajo pse, da si zapolnijo pomanjkanje čustvene podpore v življenju. Ljudje imamo srečo, da poznamo vrsto živali, ki si zelo želi naše družbe. Psi so nam v marsičem podobni, vsi smo družabna bitja. Prav tako so željni vodenja. Psi so po naravi živali, ki živijo v tropu. Vsak pes ima svoje mesto, delo in vlogo, kar ga ne razlikuje bistveno od ljudi. Višji položaj in večjo odgovornost si mora pes izboriti ali pa jo, glede na splet okoliščin, zavzame drugače. Ljudje in psi lahko odlično sobivajo, če so tako psi kot ljudje primerno izobraženi.

Dober odnos, ki je povezan z zaupanjem in vzajemnim spoštovanjem, lahko človeku in psu daje ogromno koristi. Ne samo čuvanje in varnost, temveč tudi socialne, psihične, fizične in nenazadnje tudi terapevtske. Primerno vzgojeni psi, kot so npr. terapevtski psi, nas iz dneva v dan pozitivno presenečajo. Psi zelo dobro vedo, kako se počutimo, kako razmišljamo, čeprav ne govorimo istega jezika, veliko pa razberejo tudi iz naše mimike. Če bo odnos med gospodarjem in psom prijateljski, potem bo pes tudi bolj miren na povodcu, ko ga boste peljali na sprehod. (Hočevar 2016: 83)

Zato, se morate že pred nakupom psa pozanimati katero pasmo bi radi imeli in da sta si lastnik in pes po značaju podobna, saj, tako lahko odlično bivata drug ob drugem. In na tem svetu ima vsakdo ima nekoga rad. Tudi, če je to hišni ljubljenček In tako pravi tudi pregovor: ” Dokler ne občutiš kako je imeti rad živali, ostane del tvoje duše neprebujen.

Karolina

10.1.2019

Tukaj je nekaj nasvetov, ki vam omogoča lepo in zdravo življenje.

• Odpravite se na sprehod v park, vendar tokrat počasneje. Opazujte cvetlice, mimo katerih hodite, luže, drevesa, psička, ki se valja po travi.

• Ulezite se na travo in opazujte oblake. Vaše misli bodo lažje in čiste.

• Sprehajajte se bosi po travi in občutite naravo iz prve roke.

• Zapeljite se nekaj kilometrov ven iz mesta in raziščite gozd.

        Brez izgovorov na urniku označite čas za naravo!

Valentina

11.1.2019

Danes se pa posvetimo bolj žalostni temi. Žalosti.

Najprej razjastnimo, kaj je žalost?

Žalost je eno izmed osnovnih čustev, ki je nasprotje veselju.

Vendar, ko smo žalostni, to izražamo na drugačne načine.

Pa si poglejmo nekaj primerov:

1. Spremenjen vzorec spanja

Ljudje, ki se navzven ali navznoter ne počutijo dobro, skoraj vedno spremenijo svoje načine in čas spanja. Nekateri spijo preveč, saj se ne morejo prisiliti, da bi vstali iz postelje, ali pa sploh ne spijo, ker jim negativne misli tega ne dopuščajo.

2. Prisiljena sreča

Pri nesrečnih ljudeh lahko večkrat opazite veselje, ki pa se ne zdi resnično. Njihov obraz je sprva popolnoma brezčuten, v naslednjem trenutku pa na njem opazite zaigran nasmešek, s katerim ljudje želijo prikriti resnične občutke.

3. Izogibanje pogovorom, v katerih bi morali razkriti čustva

Ker si vaš prijatelj  ne želi, da bi izvedeli, da zaradi nečesa trpi, bo bolj čustvene in resnejše tematike pogovora hitro preskočil. Velikokrat pogovor obrnejo na popolnoma nepovezano temo, samo da bi vas odvrnili od vprašanj o njihovem počutju ali čustvenem stanju.

4. Prenajedanje ali stradanje

Žalost močno vpliva tudi na naš apetit.Ob prisotnosti negativnih čustev na hrano se ljudje različno odzovemo. Nekateri se bodo naenkrat začeli prenajedati in bodo na ta način »hranili svoja čustva«, drugi pa bodo popolnoma izgubili apetit.

5. Opuščanje skrbi zase

Dobro počutje v lastnem telesu je za žalostne ljudi nepomembno. Ker so stvari v njihovem življenju že tako slabe, ne vidijo smisla, da bi trud vlagali v skrb zase.

Valentina

Čas nas spremlja celotno življenje. Mnogi se samo sprašujemo:” Kaj moramo še narediti?” in ”Kaj vse še imamo danes?”. Zato si težko vzamemo prosti čas, ko odmislimo čisto vse in smo samo mi in/ali nekaj najboljših prijateljev/ic. Danes vam bom v svojem blogu delila nasvete, kje vse se lahko sproščamo v različnih letnih časih.

Čeprav mnogi mislite, da morate za svoj prosti čas in sprostitev zapraviti veliko, denarja se motite. Prosti čas je tudi doma, ko si naredite limonado in popečete kokice in se usedete pred televizor ter gledate film ali pa kakšno serijo. Če pa niste tak tip človeka, vas lahko sprostijo tudi sprehodi v gore ali v parkih. Tako se boste sprostili in še kaj naredili za svoje telo. Raziskave pa so pokazale, da se kar 40% ljudi sprošča in svoj prosti čas nameni športu, nekaj manj pa glasbi ali pa kar obojemu. Fantje ga namenijo predvsem nogometu in košarki, ter igranju harmonike, bobnih in trobenti, punce pa plesu, odbojki in gimnastiki ter igranju flavte, violine in kitare. Pri glasbi pa nekateri govorijo, da so nekatera glasbila samo za punce, nekatera pa samo za fante, a to seveda ni res. Vsak ima svoje interese in svoje zmožnosti, saj moraš pri glasbi za nekatera glasbila imeti zelo dober posluh.  Seveda pa ni nič narobe, če uživate tudi na raznih prireditvah in nastopih. Mogoče pa ste dobili ali pa boste v prihodnosti igralec/ka. Sprostimo pa se lahko tudi s svojimi prijatelji. V vročih poletnih mesecih lahko izberete piknik ali skupinski ogled živalskega vrta in podobno. V zimskem letnem času pa lahko obiščete razne muzeje, galerije, ali pa se zabavate z igranjem družabnih iger.

V svojem življenju pa morate biti tukaj in zdaj, saj se stvar hitro spremeni in nadaljuje. Svoj današnji blog zaključujem z mislijo: ”Ne ozirajte se na to, koliko časa ste pustili za seboj. Osredotočite se na čas, ki ga imate zdaj. ”

Karolina Pernek, 8.b

V življenju velikokrat pomislimo na druge in nase pozabimo. Če se za kaj odločimo, je že takoj naše naslednje vprašanje: ”Ali bodo moji prijatelji to razumeli in ali se bodo z mano pogovarjali tudi, ko bom to naredil/a?” Zato se moramo velikokrat pogledati v ogledalo in se zavedati, da smo edinstven in neponovljiv človek. In ker vem, da je o čustvih težko govoriti, predvsem pred drugimi, sem vam za moj današnji blog pripravila seznam pozitivnih trditev:

• Rad se imam in se spoštujem.
• Zaslužim si srečo.
• Imam prijatelje.
• Vztrajam pri delu.
• Razvijam svoje sposobnosti.
• Znam organizirati svoj čas.
• Verjamem vase, tudi ko me je strah.
• Imam pravico delati napake.
• V meni je pogum.
• Sodelujem z drugimi in jih sprejemam.
• Na stvari (dogodke in situacije) znam pogledati s pozitivne strani.
• Sprejemam se takšnega, kot sem.
• Pomagam drugim.
• Znam se vživeti v druge in jih razumeti.
• Znam reči ”ne”, kadar kdo od mene zahteva kaj slabega.
• Pozitivno razmišljam o sebi – ne primerjam se z drugimi v svojo škodo.
• Sprejemam svoje telo in zunanji videz.
• Vem kaj si v življenju želim in se trudim, da bi to dosegel/a.
• Lahko vplivam na veliko stvari v svojem življenju.
• Z zaupanjem začenjam svoje delo.
• Sem odgovoren človek.
• Imam pravico povedati svoje mnenje.
• Poskušam razumeti svoja čustva, kadar sem prizadet/a.
• V ljudeh iščem dobre lastnosti.

Čeprav se vsak od nas ne najde v vseh teh trditvah, ni to nič neobičajnega: ”Vsak pač ni za vse.” Je pa prav, da pogosto o svojih čustvih spregovorimo in probamo v vsakem najti pozitivno stvar, tudi, če nam ta oseba ni preveč všeč. Saj le tako spoznamo drug drugega. Moj današnji blog bom zaključila z mislijo: Življenje je kratko, zato poskusite kaj novega in bodite spontani in sprejemajte samega sebe.”

Karolina Pernek, 8.b