Polž in mravlja

Nekega dne sta se mravlja in polž igrala na plezalih. Mravlja reče: “Jaz splezam višje kot ti.” Polž pa ji odgovori:” Kar misli si, če smo pa polži v čem dobri, pa smo v plezanju po plezalih.” In tako začneta tekmovati. Bilo je še pet centimetrov do vrha, a mravlja je zmagovala. Ko jo je polž dohitel, se je mravlja vstrašila, spotaknila in padla na tla. Zvila si je nogo. In od takrat naprej mravlja več nikoli ne gre na plezala.

Osel gre samo enkrat na led.

                                                                                          Ema Bračko 7.b

Osel in lisica

Na veliki jasi sta živela osel in lisica. Bila sta dobra prijatelja in sta se odločila, da gresta en dan po počitnicah obiskat volka. Tam bi se skupaj drsali po ledenem ribniku. Prišel je ta dan in osel, volk in lisica so skupaj stopili na led, velikokrat pa popadali drug čez drugega. Čez nekaj dni so se spet vrnili na ta ledeni ribnik. Volk in lisica sta hitro stekla in se lovila po ribniku, edino osel ni nstopil na led. Lisica in volk sta se po nekaj urah zelo poškodovala. Le osel je ostal cel.

Osel gre samo enkrat na led.

Tia Heler, 7. a

Lev, kralj živali

Pred davnimi časi je bila kraljica živali zebra. Vsi so občudovali prelepe črne črte na njenem telesu. Mimo nje je nekega dne postopal lev. Vse živali so se mu posmehovale zaradi njegove dolge grive. Zebra je bila vesela, da se levu posmehujejo in ostale živali je pri tem vztrajno spodbujala. Godilo ji je, da je najmogočnejša med vsemi. Lev je dolgo razmišljal, zakaj ga živali zmerjajo. Sklenil je, da jim bo vrnil za vse. Stekel je proti zebri, pokazal svoje zobe in jo napadel. Od takrat naprej so se leva vsi bali in on je postal kralj živali. Še zdaj levi lovijo živali, da bi jim povrnili za preteklost.

Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.

Ajda Rojko, 7.a

O podgani in hrčku

Nekega dne je hrček zašel na kmetijo, kjer je na skednju zagledal krožnik z mlekom. Že je hotel pomoliti jezk v mleko, ko je pred seboj zagledal podgano. “Pojdi vstran, to je moje mleko!” je zarenčala podgana. “Tega ne verjamem!” reče jež. “Tebi ljudje ne dajejo mleka.” “Mleko je tu, torej je moje,” odgovori podgana. “To ni pravično!” “Razdeliva si mleko, kaj praviš?” predlaga ježek. Podgana malo razmišlja in nato reče: “Velja, ampak jaz začnem!” “Ne, jaz začnem!” “Ne ti, jaz!” kriči podgana. Tako se nekaj časa prepirata, nato pa zaslišita korake. “Hitro stran, to je mačka!” zavpije podgana. Brž se skrijeta v slamo, mačka pa zadovoljno spije mleko iz krožnika.

Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima.

Lia Horvat Zupančič, 7.a

Miš in mačka

Miš je bila najboljša prijateljica z Mačko. Vsi v vasi so jo svarili, da naj se pazi plenilcev kot so mačke. Miš pa jih ni opuštevala, mislila je, da je njena prijateljica drugačna. Nekega dne je Miš spet obiskala Mačko. “Zdravo, Mačka,” je pozdravila, ko se je približala vratom. “Kaj te je prineslo sem, Miška?” “Vsi v vasi so mi rekla, da ste mačke zlobne, jaz pa mislim, da si ti drugačna.” “Seveda sem, nikoli te ne bi pojedla!” se je razburila mačka. Nekaj časa sta molčali, nato pa je Mačka rekla: “Bi se igrala skrivalnice z mano?” “Seveda!” Tako sta se nekaj časa igrali, nato pa je bila za štetje navrsti Miš. “Ne kukaj!” ji je zabičala Mačka. Ko je Miš začela šteti, je mačka planila nanjo in jo pojedla.

Jabolko na pade daleč od drevesa.

Mia Miholič, 7. b