V četrtek, 21.4.2016, smo člani dramskega in novinarskega krožka ter nadarjeni učenci obiskali Pop Tv. Prijavilo se nas je kar 45 tistih, ki smo si želeli videti prostore te televizijske hiše in Ljubljano, tako da smo avtobus napolnili do zadnjega kotička. Z nami so bili tudi učitelji: Nevenka Jesenik, Marina Herman, Natalija Kušar, Maja Ferk, Branko Krajnc in Tomaž Miholič.

Z avtobusom smo se najprej odpeljali v Ljubljano, vozili smo se uro in pol. Na avtobusu nam je učiteljica Nevenka podala vsa navodila. Med potjo smo imeli  desetminutni postanek za malico.

Ko smo prispeli v Ljubljano, nas je  pričakal nekdanji učenec naše šole, Jure Bračko, ki nas je povabil na ogled. Razdelili smo se v dve skupini, šesti in sedmi razred ter osmi in deveti. Našo skupino je vodil novinar Pop TV, Martin Tomažin. Najprej smo si ogledali studio 24ur, kjer  smo naredili  skupinsko fotografijo. Nato smo si  ogledali studio Svet in spoznali voditelja 24ur, Janija Muhiča, Žana pa je z njim opravila intervju. Kasneje smo si ogledali, kako naličijo voditelje, novinarje ter delavce, ki se pojavijo pred televizijo. Izvedeli smo, da moške pudrajo pet minut, ženske pa cele pol ure.

Ogledali smo si studio, kjer snemajo Znan obraz ima svoj glas in Dan najlepših sanj.

Gospod Martin nam je  povedal, da ena kamera stane lahko  do 150.000 evrov. Ostale oddaje se snemajo v drugih nadstropjih, katerih nismo obiskali, saj nam je primanjkovalo časa. Odšli smo na svež zrak ter počakali na prihod druge skupine. Ko so prišli, smo skupaj odšli do avtobusa ter se odpeljali do stare Ljubljane. Ogledali smo si veliko zanimivosti kot na primer Zmajski in Mesarski most, ljubljansko tržnico, Plečnikov likalnik in druge, novinarji pa smo o njih na kratko poročali preostalim učencem.

V centru Ljubljane smo imeli pol ure prostega časa. Nekateri smo odšli v McDonalds, drugi na sladoled, tretji so se sprehodili ob Ljubljanici, vsi pa smo se vrnili na mesto ob dogovorjenem času. Počasi smo se polni prijetnih vtisov odpravili proti domu. Ta dan bi večkrat ponovila, saj smo se imeli resnično lepo in se obenem veliko  naučili.

Lucija Koren, 6.b

Tudi letos smo otroci in učitelji šole Duplek sodelovali v projektu Red je vedno pas pripet.

V ponedeljek popoldan smo s starši imeli v šoli zaključno prireditev z delavnicami. Obiskali so nas gasilci iz Dvorjan, reševalec in policistka. Z učiteljico Ines smo na igrišču za košarko imeli prometni poligon Človek ne jezi se s policistom. Kocka je bila res velika. Nato smo šli pred šolo, tam nas je čakal reševalec. Najprej nam je nekaj povedal o njegovem delu in preizkusil sireno. Ponudil nam je injekcijo brez igel. Reševalcu je zazvonil telefon. Poklicali so ga na nujno vožnjo. Odpeljati je moral dojenčka v Ljubljano. Predstavili so se nam še gasilci. Sedeli smo lahko v gasilskem avtomobilu. Gasilec pa nam je dovolil tudi škropiti vodo z gasilsko cevjo po travi. Naš hišnik Igor bo zelo vesel, saj bo trava zelo hitro in lepo rastla. Bil je zelo lep in poučen dan.

Se vidimo spet drugo leto v projektu Pasavček in ne pozabite: Red je vedno pas pripet!

Teja Pivec, 2. a

Pasavček je povezan z živaljo pasavec. Pripasani moramo biti na krajših in daljših poteh. Pripenjamo se ne zaradi tega, ker nas lahko ustavijo policisti, ampak zaradi svoje osebne varnosti.

Ko se rodimo, imamo otroški sedež po imenu jajčka ali pa lupinica. Naši sedeži so vedno večji, ker tudi mi rastemo. Pomembno je, da so dobro pripeti na sedež avtomobila. Brez otroškega sedeža se lahko mirno podamo na pot, ko smo dovolj veliki. Naša višina mora biti 150 cm in stari moramo biti dvanajst ali več let. Zelo pomembno je tudi pripenjanje. Ko smo majhni, nas mora pripeti odrasla oseba. Pas mora pripeti v luknjo in ga poravnati, mora ga tudi zategniti. Pasavček pa se imenuje zato, ker ima žival pasavec tako močan oklep, ki ga ščiti kot naši sedeži v avtomobilu.

Letos smo na naši šoli OŠ Duplek sodelovali v projektu in izpolnjevali plakat s praznimi prostorčki. Ko smo bili pripasani v sedežu, se je na plakat stisnila štampiljka. Plakat je bil hitro izpolnjen. Ko smo vse zapolnili, smo dobili tudi nagrado – ravnilo s pasavčkom na vrhu in list z razpredelnico! Narisali smo tudi risbo pasavčka.

Neža Lonec, 3.a

V sredo, 13. 4. 2016, smo imeli učenci od 6. do 9. razreda športni dan.

Pričelo se je ob 7.30, ko smo se zbrali, pojedli malico, nato pa je sledilo segrevanje. Razdelili smo se po v naprej pripravljenem razporedu. Tekli smo na 60 metrov in 600 metrov. Metali smo vorteks, igrali T-ball, med dvema ognjema, odbojko in nogomet. Pri teku smo se pomešali dečki in deklice paralelk, pri ostalih dejavnostih pa tudi z učenci višjih oz. nižjih razredov. Bilo je zelo zabavno, saj smo se lahko med sabo družili. Mislim, da nas je večina učencev mnenja, da bi lahko bilo na leto več takih šolskih dni. Bili smo zadovoljni, saj nam je aprilsko vreme prizaneslo in nam podarilo lep sončen dan.

Po končanih športnih aktivnostih nas je čakalo dobro kosilo. S tem se je tudi naš športni dan uspešno zaključil.

Maj Garb, 6. b

Naša šola je sodelovala v projektu Pasavček. Naučili smo se, kako uporabljati varnostne pasove in otroške sedeže v avtomobilu.

Ob koncu projekta Pasavček smo pripravili prireditev. Povabili smo policiste, reševalce, gasilce, trgovino z otroškimi varnostnimi sedeži in tudi starše. Lotili smo se raziskovanjapo skupinah. Moja skupina je najprej obiskala policista, kjer smo se igrali igro. Reševalci so nam predstavili njihovo delo. Nato so morali hitro odpeljati, ker so imeli nujen klic. Pri gasilcih smo lahko sedeli v gasilskem avtu in brizgali s cevjo. Naša skupina je še obiskala predstavitev otroških varnostnih sedežev. Predstavitev pa sta imela tudi dva naša učenca.

Naše raziskovanje smo zaključili z izdelavo papirnatih prometnih znakov. Ob koncu predstavitev smo se učenci zahvalili tako, da smo nastopali. Celotna prireditev mi je bila zelo všeč in tudi veliko smo se naučili.

Marisa Špičko, 2.a

V petek, 1. 4. 2016, smo imeli v šoli prireditev imenovano Odprta srca, kjer smo se pogovarjali o drugačnosti, sprejemanju, prijateljstvu in kako je lahko naše življenje lepo, če imamo odprto srce.

Učenci naše šole smo se že pred prireditvijo pripravljali na Dan za spremembe. Vsak razred je lahko izdelal drevo spoštovanja in na njega nalepil liste in cvetove z lepo mislijo, ki jo je namenil sošolcem ali vsem ljudem. Vsak razred, ki se je odločil za drevo spoštovanja je naredil drugačno drevo, ki je bilo lahko iz papirja nalepljeno na vrata ali steno ali pa iz drugih materialov, kjer so bile možnosti neomejene.

Učenci 8.a razreda smo se pri razredi uri pogovarjali, kakšno drevo bi lahko naredili, da bi bilo čisto drugačno od ostalih in naš sošolec Jure Vadlja se je spomnil, da bi lahko posadili čisto pravo drevo.

Tako se je prireditev v petek začela pred šolo, kjer smo učenci posadili Ginkota odprtih src, ki smo ga tudi sami kupili s svojim denarjem. Ginkotu smo sporočili, naj raste visoko v zrak in se mu zahvalili za pomoč pri odkrivanju prave moči odprtih src in se nato odpravili v večnamenski prostor, kjer smo nadaljevali našo prireditev.

S programom sta pričeli učiteljici Marina Herman in Marjetka Bezjak, ki sta nam predstavili pomen akcije Dan za spremembe. Sledili sta Ajda in Lia z deklamacijo pesmi Odpro srce, ki sta jo sami napisali.

Alen Mehič nam je nato razkril zelo čustveno zgodbo svojega očeta, ki je pobegnil med vojno v Bosni in si po nekaj letih v Sloveniji uspešno ustvaril družino. Nadaljevala je Ilana Glisik, ki je deklamirala svojo pesem v angleščini Scars (brazgotine). Naša prva gostja je bila Ga. Sonja Černčič Lagerval, ki je z nami delila zgodbe oziroma, kot jih je sama imenovala, poglavja iz njenega življena. Zaupala nam je, kako je imela službo, ki jo je rada opravljala in se je preko nje spoznavala z veliko drugačnimi ljudmi, ki jih je sprejela in spoštovala, saj bi to morali danes zelo ceniti. Prav tako nam je povedala veliko lepih misli z globokimi sporočili, o katerih bi morali vsi ljudje na svetu zares premisliti in se vprašati, če imamo dovolj veliko srce, da v svoja življena sprejmemo drugačne ljudi. Nato smo Elena, Ajda, Doris, Eva, Pina in jaz zapele pesem Na soncu ob spremljavi kitare, na katero je igral Luka.

Naslednji sta bili gospa Mojca in njena hčerka Ilana Glisik, ki obiskuje 8. a razred ter nam zaupali svojo zgodbo, kako so ju občani Dupleka sprejeli po prihodu iz Amerike. Nato sem deklamirala prvi del svoje pesmi Drugačnost. Sledil je gospod Aleksander Kovačevič, ki je povedal še eno zelo čustveno zgodbo o sprejemu v Slovenijo in kako so takšni ljudje, ki bežijo pred vojno v svoji državi, vedno nekje tujci in jih ljudje ne sprejmejo lepo. Deklamirala sem še drugi del svoje pesmi in naš naslednji gost, gospod Uroš Dokl, nam je na kratko predstavil delo kustosa, ki ga opravlja v Muzeju narodne osvoboditve Maribor in tudi on nam je zaupal svojo zgodbo.

Iz prve roke smo izvedeli pretresljive dogodke, ki jih je doživel med vojno v Siriji. Povedal nam je tudi nekaj o projektu Jakob, ki trenutno stoji. Podrobneje nam je tudi opisal socialne igre, s katerimi je pomagal sirskim otrokom. Naša zadnja gostja Saša Berlič nam je nato povedala, kako se preko svojega poklica, ko uči na srednji šoli, spoznava z veliko učenci iz drugih držav in jim že z preprostim pogovorom zelo pomaga.
Ob zaključku sta nam Ajda in Lia zapeli pesem Svet je lep, nato pa smo odšli na pogostitev, ki smo jo učenci sami pripravili.

Imeli smo tudi ustvarjalni kotiček, kjer je lahko vsak napisal vtis o prireditvi ali pa kakšno lepo misel in jo nato obesil na drevo odprtih src ter menjalnico knjig, kjer si lahko prinesel, zamenjal ali odnesel kakšno knjigo.

Po prireditvi nas je nekaj učencev skupaj z učiteljicama odšlo v kulturni dom Dvorjane in PDG Dvorjane, kjer smo se vsem zahvalili za dobro delo, ki ga opravljajo že vrsto let, ter jim podarili domače kekse, ki smo jih sami spekli.

Sajenje skupnega drevesa nam je vsem veliko pomenilo in nas je kot razred še bolj povezalo, prireditev pa nam bo še dolgo ostala v lepem spominu.

Eva Zelnik, 8. a

29. 3. 2016 smo se učenci 7. razreda odpraili v šolo v naravi. Ob 8.00 uri smo se z avtobusom odpravili do Fiese. Pot je bila dolga in zanimiva. Po 3 urah vožnje pa smo končno prispeli do doma Breženka.
Ko smo prišli, so nas razdelili po sobah, da smo lahko razpakirali in si ogledali sobe. Nato smo odšli v jedilnico, kjer smo imeli sestanek z učenci iz Bovca in lastnikom doma. Razložil nam je pravila in kaj moramo delati. Nato smo imeli kosilo, bilo je ukusno. Po kosilu smo imeli počitek in športne aktivnosti. Nato so nas razdelili v skupine, tako da smo bili v njih mešano z učenci iz Bovca. Po skupinah smo se prvi dan učili loviti ribe, vozle in o sredozemskem rastju. Zvečer smo imeli večerjo in šli smo na sprehod do Pirana. Ko smo prispeli nazaj, smo se morali stuširati in iti spat.
Drugi dan smo se morali zgodaj zbuditi. Takoj smo se uredili in oblekli, saj smo imeli jutranjo telovadbo. Po kratkem sprehodu in teku smo imeli zajtrk. Po zajtrku smo se učenci naše šole odpravili do Pirana, kjer smo se z ladjico odpravili do solin. Tam smo izvedeli, kako pridelajo sol in pogledali kratek film o solinah. Ko smo prišli nazaj v Fieso, smo imeli kosilo, počitek in nato športne dejavnosti, kjer smo punce igrale odbojko, fantje pa nogomet. Za tem pa smo se razdelili v skupine in začeli raziskovati plažo ter iskati zanimive školjke, polže in alge. Nato smo se skupine zamenjale in imeli smo še nordijsko hojo. Zvečer smo znova odšli do Pirana, kjer smo imeli prosti čas. Lahko smo se družili, pojedli sladoled ali kaj popili. Tako je minil tudi drugi dan, ki je bil zelo zabaven in zanimiv.
Tretji dan je jutro potekalo enako kot dan predtem. Po zajtrku smo se razdelili po skupinah in imeli orientacijski pohod, ki mi je bil zelo všeč. Po pohodu smo imeli kosilo in športne aktivnosti. Lahko smo igrali odboko, nogomet, namizni tenis ali košarko. Popoldne pa smo znova po skupinah spoznavali jezeri v Fiesi in se učili skuhati školjke. Po večerji pa smo imeli zaključno zabavo. Fantje so pripravili jedilnico in nato smo prišla dekleta. Vsi smo plesali in se zabavali. Na koncu so nekateri fantje punce povabili na ples, saj so zadnji dan razglasili najboljši plesni par.
Zadnji dan zjutraj nismo imeli telovadbe, saj smo se pripravljali na odhod in pakirali. Po zajtrku smo odšli na ogled Pirana, kjer smo si ogledali kulturne znamenitoti in spoznavali zgodovino tega lepega mesta. Pred kosilom so v jedilnici razglasili vse zmagovalce. Najboljša skupina je bila skupina D. Najlepše pospravljeni sobi sta bili 15 in 24. Najboljši plesni par pa sta bila Anja iz OŠ Duplek in Martin iz OŠ Bovec. Po kosilu smo vsi vzeli svojo prtljago in se počasi odpravili domov.
Teh štirih dni še dolgo ne bova pozabili, saj je bilo zelo zabavno in zanimivo. Meniva, da bodo vsem ostali v lepem spominu.

Larisa Vauhnik in Nika Petrišič, 7. b

V torek, 29. 3. 2016, smo se sedmošolci OŠ Duplek odpravili v šolo v naravi. Po nekaj urah vožnje smo prispeli na cilj. Bivali smo v domu Breženka v Fiesi.

Takoj po prihodu smo se razvrstili po sobah, postlali postelje in razpakirali kovčke. Zbrali smo se v jedilnici, kjer smo tudi spoznali učence iz osnovne šole Bovec. Vodja doma nam je predstavil domska pravila in nas opozoril, da se bodo sobe vsakodnevno ocenjevale. Spoznali smo tudi nekaj učiteljev, ki so nas kasneje spremljali pri nalogah. Pred kosilom smo imeli še nekaj časa, zato so fantje pred domom igrali nogomet, dekleta pa odbojko.

Ko smo spet prišli do doma, so nas učitelji razdelili v mešane skupine z učenci iz Bovca. Po kosilu smo imeli še nekaj prostega časa, potem pa se je začelo delo. Vsaka skupina je dobila svojo nalogo, pri tem pa so učitelji spremljali naše delo in to tudi zabeležili. Prvi dan smo se na primer učili o sredozemskih rastlinah, o vozlih in lovili ribe. Po večerji smo šli peš v Piran in nato vse do Bernardina, kjer smo imeli nekaj prostega časa za klepet in sladoled.

V sredo smo se zbudili že ob 7.15, se hitro oblekli in pospravili sobe. Jutro smo vedno pričeli s sprehodom in telovadbo, temu je sledil zajtrk, nato pa smo učenci naše šole odšli do Pirana, kjer nas je čakala ladja. Z njo smo se vozili vse do solin, tam pa izvedeli še več o tem, kako pridelajo sol.

Popoldne smo se ponovno razdelili po skupinah in pričeli z delom. Raziskovali smo plažo in iskali školjke in rastline. Hodili smo tudi s posebnimi palicami in se tako učili nordijske hoje.

Zvečer smo se odpravili do Pirana, kjer smo imeli nekaj časa prosto, se družili na Tartinijevem trgu, nekateri pa so si tudi privoščili pijačo ali sladoled. Tako je bil tudi drugi dan razburljiv in nadvse zanimiv.

Četrtkovo jutro je potekalo enako kot prejšnji dan. Kot smo bili navajeni, smo se po telovadbi in zajtrku vsi razdelili po skupinah. Tretji dan je bil zadnji dan za dodatne točke, zato smo se vsi poskušali zelo truditi, da bi prejeli največ točk in zmagali. Imeli smo orientacijski pohod, kjer so skupine poskušale slediti navodilom in odgovoriti na vprašanja.

Ko so vse skupine rešile učne liste, smo imeli kosilo, po kosilu pa spet nekaj prostega časa. Nekateri so spet igrali nogomet, drugi košarko, tretji pa namizni tenis. Popoldne smo spoznavali jezera v Fiesi in se učili kuhati školjke, ki smo jih nato tudi pojedli.

Tako je bil tretji dan že skoraj pri koncu, vendar je sledila največja zabava. Po večerji smo imeli disko. Fantje iz obeh šol so pripravili jedilnico, punce pa smo se medtem uredile. Čeprav smo ves dan hodili, smo še vedno imeli nekaj energije za ples. Vsi smo plesali, peli in se zabavali. Na koncu so najpogumnejši fantje povabili punce na ples, saj smo zadnji dan razglasili najboljši plesni par.

V petek nismo imeli jutranje telovadbe, saj smo vsi pakirali. Še zadnjič smo odšli na ogled Pirana, kjer smo si ogledali kulturne znamenitosti in spoznavali njegovo zgodovino.

Pred kosilom smo v jedilnici razglasili vse zmagovalce, ki so dobili priznanja. Najprej skupino, ki je zbrala največ točk. To je bila skupina D, v kateri smo bili tudi Rebeka, Andraž in jaz. Mislim, da smo dosegli največ točk zato, ker smo lepo sodelovali.

Nato so razglasili sobe, ki so bile najlepše pospravljene. Med dekleti je zmagala soba 15, v kateri so bivale Sara, Laura, Amadeja in Rebeka, med dečki pa soba 24, v kateri so bivali Žan, Staš in Jernej.

Na koncu pa so razglasili še najlepši plesni par. To sta bila Anja iz OŠ Duplek in Martin iz OŠ Bovec. Potem smo imeli kosilo in po kosilu smo se počasi odpravili domov.

Preživeli smo dogodivščin polne štiri dni, ki nam bodo vsem ostali v lepem spominu.

Nina Pečar, 7. a