Med poletnimi počitnicami sem šla s starši na morje v Biograd na Moru. Šli smo avgusta in tam ostali dvanajst dni.

Prvi dan smo prišli že zelo zgodaj, ob sedmih, potem pa smo ugotovili, da lahko v apartma gremo komaj ob 13.uri. Zato smo se odločili, da gremo na plažo. Najprej smo šli v napačno smer, ko smo končno ugotovili, v katero smer moramo iti, smo morali iti skozi gozdiček. Počutila sem se, kot da hodim na Pohorje. Ko smo prečkali gozdiček, nismo našli poti, kako bi prišli na plažo, ker so bili sami hoteli in kampi. Ko smo obhodili skoraj celi Biograd, smo od domačina izvedeli, da bi lahko šli čez hotel in bi bili takoj pri plaži. Nato smo končno prišli do plaže, šli v gostilno, potem pa se kopat. Ob 13. uri smo šli v apartma, tokrat pri hotelu. Ogledali smo si apartma in vse razpakirali, potem sem jaz postala sitna, ker bi se spet rada šla kopat. Potem smo se raje odločili, da gremo v mesto. V mestu smo bili zelo dolgo in ura je bila nekje enajst. Ko pa smo hoteli nazaj v apartma, smo se spomnili, da si nismo zapomnili poti. Nato smo šli v bližnjo agencijo po zemljevid, vendar nismo imeli pojma, kje smo bili. Ćez kakšno uro neuspešnega iskanja smo vprašali policista, kako priti do te ulice, pa nam je povedal dve smeri, mi pa smo šli v tretjo in smo prišli do kampa Mia. Potem smo eno uro hodili okoli celega Biograda in na koncu smo spet prišli do kampa Mia. Ugotovili smo, da smo ves čas hodili v krogu. Ko smo končno našli domačina, ki nam je znal povedati, kje je ta ulica, smo jo tudi našli, le apartmaja ne. Po tej ulici smo prišli po drugi strani in nismo vedeli, da je to naš apartma, čeprav smo dejansko stali pred njim. Šli smo spet na začetek ulice in potem srečali eno domačinko, ki nam je potem točno povedala, kateri apartma je naš. Ko smo našli apartma, je bila ura pol tri zjutraj. Čez par dni pa smo ugotovili, da je Biograd tako majhen in da se je res težko zgubiti. Ampak nam je uspelo.

To je bil še najbolj zanimiv dan na morju, drugi dnevi so potekali kot po navaddi. Počitnice so bile zelo lepe in zanimive, vendar so prehitro minile.

Larisa Vauhnik, 9.b

Na začetku počitnic smo se z družino odpravili na morje v Šibenik. Vozili smo se približno sedem ur. Ko smo končno prispeli, smo odšli do jadrnice po imenu Marijana. Na jadrnico smo znosili vse naše stvari in počakali še strica.

Naslednji dan smo z jadrnico Marijano odpluli iz marine Mandaline v Šibeniku. Odločili smo se, da bomo pluli do otoka Žirja. To je zadnji otok pred Italijo. Popoldne smo prispeli in se privezali na pomol. Domačin  nam je pokazal tudi zemljevid otoka Žirja in ugotovili smo, da imajo na otoku bunkerje. Seveda smo se takoj odločili, da jih gremo pogledat. Zvečer smo se po cesti odpravili na pohod do njih. Hodili smo kakšno uro, ampak jih še vedno nismo našli. Odločili smo se, da se odpravimo nazaj do jadrnice.

V ponedeljek smo odpluli na drugo stran otoka Žirja. Ko smo prispeli, smo najprej skočili v vodo, da smo se osvežili. Vsi smo že komaj čakali, da bomo videli bunkerje. Kmalu smo se z gumenjakom odpeljali na obalo. Hodili smo pol ure in končno smo jih našli… Stopili smo noter in prižgali luči na telefonih ter hodili po rovih. Prišli smo do strelišča, kjer so vojaki streljali. Kmalu smo videli še velik top. Privoščili smo si malico in se vrnili na jadrnico. Zvečer pa smo odšli v restavracijo na hobotnico iz podpeke. Zelo je bila dobra!

V torek smo se odpravili v drug zaliv. Izgubili smo gumenjak in se vrnili ponj, a se nam je vrvica zataknila v motor. Moj stric je hitro spustil sidro. Oče je rešil vrvico iz motorja in vsi smo bili veseli. Izvleči smo morali le še sidro, ampak motorček za sidro se je pokvaril in sta moj oče in stric sidro iz vode izvlekla kar z rokami. Končno smo lahko izpluli iz zaliva. Malo smo jadrali po morju. Popoldne smo prispeli v drugo uvalo. Po razburljivem dnevu smo si ogledali še filem Angry Birds, se okopali in zaspali.

V sredo zjutraj smo se zbudili in odpravili proti Šibeniku. Ustavili smo se v zalivu. Odšli smo v vodo. Kopali smo se in naenkrat zagledali meduzo. Kmalu za tem smo videli še eno in to 2-krat večjo od prejšnje. Še sreča, da ni nikogar opekla. Zvečer smo se vrnili v marino, zjutraj pa odšli v Sukošan, kjer sem spoznala novo prijateljico.

Čez približno en mesec smo se z družino odpravili v Avstrijo k našim prijateljem, ki živijo v Feldchirchu pri Švici.

Prvi dan smo se odpravili v mesto, kjer smo kupili spominke za babico, dedka ter sosedo. Popoldne pa v Wildpark, kjer smo videli veliko različnih živali. Celo lisico in svizca, ki pozimi zavija čokolado.

V četrtek smo odšli v Legoland v Nemčijo. Malo smo počakali na karte. Potem pa smo se vsi zagnali, saj smo bili neučakani. Najprej smo si odšli ogledati mesta iz legokock. Moram vam povedati, da mesta izgledajo kot prava. Kasneje smo odšli na čoln. Najprej nas je dvignilo zelo visoko in nas spustilo po hribu navzdol. Potem nas je še pljunil lego dinozaver. Še enkrat smo se dvignili in se spustili po slapu. Tam so nas je tudi fotografirali. Vzeli smo si odmor za malico, saj smo bili že lačni od dolgega čakanja v vrsti. Po jedi smo odšli v Atlantis. Videli smo morske pse, ki so plavali nad nami in še številne ribe. Na koncu pa izvedeli, kako onesnaženo je morje. Z atijem sva bila pogumna in odšla na avtke, ki so vozili po tirih. Dvignili smo se 20 metrov visoko in se spustili po tirih navzdol, potem smo se še nekaj časa vozili  v krogih. Čez nekaj časa smo odšli v Ninjago svet. Vsedli smo se v Ninjago avtke in igrali video igro, v kateri smo morali pobiti kače in vse nasprotnike. Bilo je razburljivo. Usedli smo se na sedeže v razglednem stolpu. Videli smo cel Legoland. Videli smo tudi mini vlakec smrti, zato smo se odločili, da ga gremo preizkusit. Pred tem pa smo še odšli v svet Kleopatre, kjer smo s pištolami morali zadeti lučke, ki so utripale. Končno vlakec smrti! Niti ni bil tako zelo smrten, lahko bi bil še bolj adrenalinski. Bilo je zelo zelo fajn in ta dan bi še večrat v življenju ponovila.

V petek smo odšli v tovarno Milka v Bludenzu v Avstriji. Bilo zelo zanimivo, saj smo si ogledali film, kako delajo čokolado. Videli smo tudi prvo čelado Tine Maze s kristalčki, na njej je pisalo Milka. Odpeljali smo se domov.

Zagotovo bi te počitnice še ponovila, saj so bile to moje najboljše počitnice do sedaj. Na koncu počitnic pa smo vendarle ugotovili, da je povsod lepo, a doma je najlepše.

Karolina Pernek, 7.b

Prvi teden počitnic sem preživela na II. gimnaziji. Z Ajdo sva se prijavili v delavnico gledališče in muzikal.

Teden pred koncem šole mi je stric, ki je tam tudi učitelj, predlagal, da bi  se prijavila na počitnice na Drugi. Moji sestrici sta bili takoj za, jaz pa ravno nisem bila navdušena. Spraševala sem se, kaj če mi ne bo všeč in seveda kako bo, ko ne bom nikogar poznala. Nato sem dobila idejo. Odhitela sem do telefona in vprašala Ajdo, če bi hotela preživeti z mano počitnice na Drugi. Takoj je bila za, samo starše je še morala vprašati. Še tisti dan sva izpolnili obrazce na internetu ter po dolgem razmisleku izbrali delavnico gledališče in muzikal.

Kot bi mignil, je že bil ponedeljek, 27.6., prvi dan počitnic. Tam smo morali biti ob 8.00. Če prvič kam prispeš, te vedno zanima, kje je kaj in kakšno je tam. Pri nas je bilo enako. Takoj po malici nas je pozdravil ravnatelj ter nam predstavil vse druge delavce na šoli. Nato je imel krajši govor. Potem nas je popeljal po vseh nadstropjih in po vseh učilnicah. Po koncu ogleda smo igralci odšli v amfiteater v najvišjem nadstropju. Tam sta nas že pričakovala režiser Matjaž Latin in učiteljica plesa Maja Pihler Stermecki. Odložili smo svoje stvari in se usedli v krog. Vsak od nas se je predstavil, nato pa smo dobili svoja besedila in že smo se jih naučili. Prvi prizor smo obdelali že tisti dan. Ura je bila že 15.00. in odšli smo domov.

Torek je že prišel na plan in s tem tudi drugi dan na II. gimnaziji. Po malici smo se z Ajdo in Evo skupaj odpravile gor. Tokrat so imeli vajo z Matjažem in Majo tisti, ki hodijo k EST-ju (English Students’ Theather). Po nas je prišel prof. Vilijem Babič, ki tam uči glasbo in enega izmed najboljših zborov v Sloveniji. Z njim smo se naučili nekaj pesmi, kot so Daydream, Alice in the sky with diamonds, Boggie Wonderland,…

V sredo nas je ločilo le še nekaj ur do kopanja. Veliko smo vadili ter se izjemno zabavali. Pogledat nas je prišla mala šola ter učenci 4. in 5. razreda. Bili so navdušeni nad nami, v resnici pa so prišli z drugim razlogom. Hoteli so, da jim Bilbi, naša učiteljica Maja, zapoje Hvala za vijolice. Toda zgodilo se je obratno, oni so zapeli njej. Nagradila jih je z podpisi in tako je minil še en dan. Skoraj. Nagradila je tudi nas, z novico, da si lahko ogledamo ter oblečemo kostume iz Alice  in drugih muzikalov.

Vsi smo bili navdušeni, da se z II. gimazijo gremo kopat v Terme Ptuj. Zato je bil četrtek tudi tako poseben. Odpravili smo se po malici. Ko smo prispeli in kupili vstopnice, smo zunaj poiskali senco in se tam namestili. Po testu plavanja sva z Ajdo preizkusili vse bazene in tudi tobogane. Najboljši je bil rdeč, pa čeprav je namenjen tistim, ki so starejši od 14 let. Po kosilu se je pričela manjša nevihta, ki se je končala že nekaj minut kasneje. Spet smo lahko odšli ven, toda kmalu smo morali oditi. S sladoledom v roki smo odšli proti avtobusu, ki nas je odpeljal domov.

Zadnji dan počitnic na II. gimnaziji je bil v petek. Ta dan smo imeli zaključno prireditev, na kateri smo pokazali, kaj smo delali. Naša delavnica je točko znala na pamet in tako je učiteljica Maja predlagala še en ples iz novega muzikala Sen kresne noči. Presenečenje tistega dne za vse otroke je bila torta, samo za našo delavnico pa majice Alica v čudežni deželi. Po prireditvi je vsak otrok dobil priznanje in darilno vrečko. Z novimi prijatelji smo se poslovili v upanju, da se drugo leto spet vidimo. Starši so nato Tii, Taji, Ajdi in meni plačali pijačo za uspešen teden na Drugi.

Počitnice na drugi so bile zelo zabavne. Spoznala sem veliko novih prijateljev ter profesorjev in se naučila veliko zanimivega. Upam, da se bom počitnic na Drugi lahko udeležila tudi prihodnje leto.

Lia Horvat Zupančič, 7.a

V letošnjih poletnih počitnicah sem obiskala veliko zanimivih krajev. Najbolj mi je bil všeč izlet na Roglo, kamor smo se z družino odpravili v nedeljo, 13.8.2017.

Ko smo prispeli na Roglo, smo najprej obiskali pohorsko vasico z devetimi hišicami in cerkvico na sredini. Nato smo pot nadaljevali do razglednega stolpa, ki je visok kar 30 metrov. Razgled je bil čudovit. Tako smo se počasi vrnili nazaj in pomalicali. Čez čas smo si ogledali lesene skulpture pohorskih gozdnih živali, ki so bile oddaljene le nekaj metrov stran. Lahko smo se preizkusili tudi v hoji po vrvi. Kmalu pa smo se odpravili do jezera. Tam so bili poniji, katere smo lahko jezdili. Pripeljali so tudi koze in ovce in lahko smo jih božali ali hranili. Imeli so tudi razstavo malih domačih živali: zajčke, kokoške, purane in morske prašičke. Vse smo si ogledali in bilo je res lepo. S sestrico sva si zelo želeli, da bi se peljali s sedežnico in smo se. V smeri, kamor je peljala sedežnica, pa so se pasle krave in smo morali celo vožnjo poslušati, kako so mukale. Ko nas je sedežnica pripeljala, smo se še posladkali s pecivom in se počasi odpravili domov.

Preživeli smo lep dan, poln dogodivščin. Ostal mi bo v lepem spominu.

Nina Pečar, 9.a

Nekega dne smo se odločili, da bi preizkusili kaj novega in odšli na morje tudi na kakšno drugo celino. Rezervirali smo počitnice v Tuniziji in smo radovedni, kako bo in se veselili, da bomo tudi spoznali drugo kulturo in hrano.

Zbudili smo se zgodaj zjutraj in spakirali kovčke v avto. Odpeljali smo se na letališče v Ljubljano. Vožnja je bila utrujajoča in kar dolga. Avto smo parkirali v garažo in se odpravili s kovčki na letališče, kjer smo morali oddati prtljago. Čakali smo par ur in se lahko končno odpravili na letalo. Za nas vse je bilo to prvo letenje z letalom, a je bilo odlično. Na letalu smo tudi dobili na njihov način pripravljeno hrano, z drugačnimi začimbami. Let je bil dolg, a zanimiv, saj smo opazovali naravo iz neba.

Končno smo prispeli v Tunizijo, kjer smo se odpeljali z avtobusi do prtljage. Ko smo jo prevzeli, so nas z avtobusom odpeljali do hotela. Pot do hotela je bila zelo drugačna, saj tam ljudje vozijo zelo grozno in če bi hotel prečkati cesto, bi moral stopiti na cesto, ker ti nihče ne bo ustavil in počakal, kakor je navada pri nas. Končno smo prispeli do hotela in tam dobili ključe od sobe. Prišli smo v sobo in razpakirali stvari. Takoj smo se tudi preoblekli v kopalke in se odpravili kopat. Plaža je bila čudovita, ker je bila peščena in tudi voda je bila čista. Vsak dan smo se po vsakem obroku tudi kopali, ali se pa malo sprehajali. Spoznali smo tudi veliko prijaznih, zanimivih ljudi. Ob večerih so bile organizirani modne revije, aerobika in razne druge animacije.

Najbolj mi je bilo všeč, ko smo šli predpredzadnji dan jahat kamele. So zelo lepe živali, ampak takrat so zelo smrdele, ker so ravnokar prišle iz pohoda in so jih že peljali na nov pohod. Videli smo, kakšne hiše imajo, kako živijo… Ogledali smo si tudi, kako živijo beduini. Potem pa nam je tam gospa pokazala, kako peče kruh. Izlet je trajal šest ur, tri ure tja in tri ure nazaj. Bilo mi je zelo všeč. Predzadnji dan sva se z bratom še tetovirala. Bilo je zelo lepo. Uživali smo zelo, saj je bilo za nas vse novo. Moral si se navaditi, kar ni bilo tako lahko. Zadnji dan smo spakirali stvari že zgodaj in se odpravili na letališče, kjer smo še nekaj ur čakali, a smo končno nato lahko šli na letalo in smo odleteli.

Vožnja nazaj je bila zanimiva, gledali smo okolico, otoke Hrvaške. Končno smo pristali doma. Šli smo po kovčke in plačali parkirnino. Kovčke smo odnesli v avto in se odpeljali v Trojane na kosilo, ker smo bili že zelo lačni. Po kosilu smo se odpravili domov in se spočili.

Na počitnicah sem zelo uživala, spoznala veliko novih ljudi in tudi njihovo kulturo.

Amadeja Fideršek, 9.b

Moje počitnice so se začele en dan prej kot počitnice sošolcev in sošolk. V noči iz 22. na 23. junij smo namreč odšli v Švico, natančneje v mesto Bern. Tja smo se odpeljali z avtom. Vozil je moj osebni voznik – moj oče. Na sovoznikovem sedežu je sedela moja babica. Najpomembnejši ljudje pa seveda sedijo zadaj. To sva bila midva z bratom. Do Berna smo se vozili približno 10 ur. Moj oče in babica sta bivala tam od petka do nedelje, midva z bratom Renejem pa sva ostala malo dalje.

Prvi dan je bil zelo naporen, ker sem bil utrujen od vožnje. Naslednji teden sva z Renejem začela delati oz. pomagati stricu v njegovem lokalu. Prvi teden sva se še navajala, saj nisva vedela, kje je kaj. Nekaj dni sva delala v kleti, kjer sva pomagala delati sladoled. Nato sva začela delati zgoraj, kjer sva stregla pijačo, delala palčinke in se poskušala učit nemščine na tak način, da sva se pogovarjala z gosti. Moja najljubša gostja je bila »frau Obrli«, saj mi je vedno pomagala pri jeziku. Za svoja leta se kar dobro drži. Stara je namreč 89 let. Naslednje tedne sva se kar dobro znašla. Do lokala sva se vozila s tramvajem. Prve dni me je bilo zelo strah, saj sem se bal, da bom pozabil izstopiti ali pa šel na napačen tramvaj. V Švici sva se poleg dela tudi zabavala, saj tam živi tudi najina sestrična. Enkrat sem bil v njenem salonu in tam sem spoznal Slovenko. Nisem mogel verjeti, saj sem lahko spregovoril nekaj besed v slovenščini. Nato je prišla druga stranka, ki je bila lastnica kina. Nosil sem lake za nohte, njej je bilo to všeč in nama je s sestrično dala brezplačne vstopnice za film v kinu. Šli smo v kino in gledali smo nemi film, saj sicer ne bi nič razumel. Enkrat smo se šli tudi kopat, kjer mi je Rene razbil ustnico na dveh mestih. Tam smo šli jest in tudi tam smo srečali Slovenko. Vsako nedeljo smo imeli večerjo pri sestrični. Kuhal je njen fant, ki je Italijan. Vsakič so bile za predjed testenine, ki jih je pripravil na sto in en način. V Švici sem dobil zelo veliko izkušenj in naučil sem se tudi dosti novih besed. Užival sem maksimalno.

30.7.2017 smo se vračali domov. Prišli smo zvečer. Zelo sem že pogrešal dom in Slovenijo. Naslednji dan sem se šel s prijateljico iz Prekmurja kopat na kopališče v Veržeju. Kopala sva se od jutra do večera. Nato sem šel z vlakom zvečer domov. Ponoči smo šli na morje. Tam sem se tudi imel lepo, le vsega je bilo že preveč. »Rad bi šel domov,” sem ponavljal. Na morje sem si vzel tudi svoje kolo. Skoraj vsako jutro sem se vstajal ob 5.00 zjutraj, saj je bilo potem že prevroče za kolesarjenje. Vrnil sem se ob 7.00 in šel nazaj spat. Nato smo se čez dan kopali, zvečer pa sem šel spet s kolesom po otoku. Nekega dne smo si tudi izposodili štirikolesnike in se vozili po otoku. Po desetih dneh na morju sem končno prišel domov, na kar sem komaj čakal. Bil sem zelo vesel, da sem spet doma. Nato sem užival počitnice, kolikor jih je še ostalo. Vsak dan sem se potepal naokoli in se veliko vozil z vlakom, kar se prej nisem nikoli. Spet nisem bil nič doma, ampak sem vsaj spal v svoji postelji in bil v Sloveniji.

Moje počitnice so mi bile zelo všeč, spremenil bi le to, da bi bil več doma in manj v tujini. Užival sem maksimalno in imel sem se zelo lepo.

Timi Rajh, 9.b