Nastopajoči: starejši bratec Filip, mlajša sestrica Rozi, mama Klavdija, oče Matej, sosedi Sofija in Maja, sošolci Nik, Rok in Patrik, siten sosed Milan in varuška Mateja.

1. prizor
(v dnevni sobi)
Mama: Kako je bilo v šoli Filip?
Filip: (tečno) Danes smo dobili veliko domače naloge, zato ne bom mogel čuvati Rozi.
Mama: Žal jo boš moral, ker greva z očetom na zmenek.
Filip: (začudeno) Zakaj pa je ne čuva brat Leon?
Mama: S prijatelji morajo narediti nujen referat.
Filip: Pa pokliči varuško Matejo.
Oče: (sproščeno) Bom jo kar jaz.(Se vstane s kavča in gre na hodnik k telefonu.) Tako ali tako nimam danes nič drugega za postoriti.
Filip: (veselo) Hvala oče. (Oddrvi po stopnicah v svojo sobo.)

2. prizor
(na hodniku, pogovor po telefonu)
Oče: (Po telefonu poišče Matejino telefonsko številko in si prisloni slušalko na uho.) Dober dan, Mateja, imaš danes zvečer kaj časa?
Mateja: Zakaj pa?
Oče: S Klavdijo greva na zmenek, Leona pa zvečer ni doma.
Mateja: (žalostno) Žal mi je, ampak ne morem, ker imam za danes zvečer že druge načrte.
Oče: Kakšna škoda, ampak hvala.
Mateja: Adijo, pa lep večer vama želim.
Oče: Enako tudi tebi, adijo.

3. prizor
(v Filipovi sobi)
Filip: (veselo) Halo, Nik.
Nik: Zdravo, danes velja?
Filip: (prepričljivo) Valda.
Nik: Superca, se že veselim.
Filip: Povej še drugim. Danes bo super kul. Veš, kaj pa je res super novica? Mame in očka zvečer ne bo doma, tako da bomo imeli mir.
Nik: Kul, to pa je dobra novica.
Filip: Adijo.
Nik: Adijo.

4. prizor
(v Filipovi sobi)
Očka: Filip, danes moraš čuvati Rozi.
Filip: (zdolgočaseno) Zakaj pa jaz že spet?
Očka: Mateja danes nima časa, druge varuške pa ne poznam.
Filip: Zmenjen sem s svojimi prijatelji.
Očka: Nisi rekel, da imaš veliko domače naloge?
Filip: Zmotil sem se. Domačo nalogo moramo narediti skupaj.
Očka: Kje se pa dobite?
Filip: Pri meni, valda.
Očka: Okej. Samo glejte, da ne bo razdejanja in da bo Rozi živa in zdrava.

5. prizor
(v predsobi)
Mama: Filip, pridi dol, da se pogovorimo.
Filip: Priletim.
Očka: Pridi dol, da se pogovorimo.
Filip: (Se naenkrat prikaže in posluša mamo, zelo je vesel, ker bo danes imel s svojimi prijatelji žur.)
Mama: Poskrbi, da boš Rozi, ko naju ne bo doma, dal za jest.
Filip: Pa ja, saj vem.( Ju prime za roki in ju potisne k vratom.)
Mama: Si že naredil domačo nalogo?
Filip: Ne še. Imam samo še par strani, ki jih bomo naredili s prijatelji.
Mama: Adijo, Filip in Rozi.
Očka: Lepo se imejta. Adijo.
Filip: Adijo. Adijo.

6. prizor
(v kleti)
Filip: Kje je krompirček? (Upa, da ga bo našel.) Kam ga je mama dala?
Rozi: Filip, se greva igrat s poniji?
Filip: (jezno) Nimam časa.
Rozi: Prosim.
Filip: (še vedno jezno) Ne, pusti me pri miru.
Rozi: (se začne jokati) Filip, zakaj ne?
Filip: Pojdi gor. Prihajam.
Rozi: (vesela, ker je Filipa prepričala) Pripravila bom ponije.
Filip: Takoj. A, tukaj je.
Rozi: (od zgoraj) Kje si?
Filip: Samo še koka kolo vzamem in pridem!

7. prizor
(v dnevni sobi)
Filip: (si potiho mrmra) Kaj, če bi jo prodal?
Rozi: Kje si, Filip?
Filip: (odločno) Greva na sprehod.
Rozi: Lačna sem.
Filip: Boš kasneje jedla. (tiho) Ko ti najdem skrbnika.
Rozi: Kaj si rekel?
Filip: Nič, nič.

8. prizor
(na sprehodu)
Filip: (Rozi prime za roko) Pojdiva k sosedu Milanu.
Rozi: (prestrašeno) Bojim se ga.
Filip: Nič ti ne bo.
Rozi: Dobro.
Milan: (jezno) Zakaj sta spet tukaj, tečnobi mali?!
Filip: Prodajam svojo sestro Rozi. Stara je 5 let. Je pridna, prijazna in ubogljiva. Če se začne jokati, ji dajte za jest sladoled in takoj utihne. Pije samo breskov in jabolčni sok. Zelo rada se igra s poniji. Naredi vse, kar ji naročite.
Milan: (jezno) Pa kaj še si boš izmislil. Dajta mi mir in ne hodita več po moji travi!
Filip: Na svidenje, pa kdaj drugič. Če si premisliš, jo še vedno prodajam.
Rozi: Adijo, Milan.

9. prizor
(pri sosedi Sofiji)
Filip: Pozdravljena, Sofija.
Sofija: O, moja dva cukerčka sta prišla.
Rozi: Mi daš bombončke?
Sofija: Takoj. ( gre v kuhinjo in se vrne z bombončki) Izvoli, Rozi.
Filip: Prodajam svojo sestro Rozi. Stara je 5 let. Je pridna, prijazna in ubogljiva. Če se začne jokati, ji dajte za jest sladoled in takoj utihne. Pije samo breskov in jabolčni sok. Zelo rada se igra s poniji. Naredi vse, kar ji naročite.
Sofija: Zelo rada bi jo kupila, ampak imam premalo hišo in imam že 4 otroke.
Filip: Kakšna škoda.
Rozi: Adijo, Sofija.
Filip: Če si premisliš, jo še vedno prodajam. Pa greva raje k Maji.
Sofija: Adijo.(se odpravita)

10. prizor
(pri sosedi Maji)
Maja: Zdravo, Filip in Rozi. Po kaj sta pa prišla?
Filip: Prodajam svojo sestro Rozi. Stara je 5 let. Je pridna, prijazna in ubogljiva. Če se začne jokati, ji dajte za jest sladoled in takoj utihne. Pije samo breskov in jabolčni sok. Zelo rada se igra s poniji. Naredi vse, kar ji naročite.
Rozi: (se smeji) Zelo sem prijazna.
Maja: Koliko bi pa rad zanjo?
Filip: Kakšnih 20€, samo, da imam mir.
Maja: Zmenjeno. ( segne na omarico in mu da v roko 20€) Pridi, Rozi. (prime Rozi za roko) Super se bova imeli.
Rozi: Adijo, Filip.
Maja: (počasi zapira vrata) Greva se igrat s poniji.
Filip: (veselo) Super, samo, da sem se je znebil.

11. prizor
(v Filipovi sobi)
Nik: Kje pa imaš sestrico?
Filip: (prepričljivo) Prodal sem jo.
Patrik: (začudeno) Kaj si naredil?
Filip: Prodal sem jo.
Rok: (zaskrbljeno) Kaj pa sta rekla mami in oči, ko si jo prodal in komu si jo prodal?
Filip: Mami in očetu še nisem povedal. Prodal pa sem jo muhasti Maji.
Rok: Hitro pojdi po njo. Drugače boš dobil hišni pripor do penzije.
Filip: (žalostno) Saj res. Tega pa res nočem.

12. prizor
(pri Maji doma)
Filip: Živjo, Maja. Kako si?
Maja: (jezno) Vzemi nazaj svojo sestro in vrni mi denar.
Filip: Kaj pa je naredila, da si tako jezna?
Maja: (jezno) Cel čas kriči in se joka. Poskusila sem že s sladoledom, pa nič ne pomaga.
Filip: Seveda. (potiho) Saj to sem si izmislil samo, da bi jo kupila. Tu imaš denar.
Maja: ( Vzame denar in izroči Rozi Filipu ter zaloputne vrata.)

13. prizor
(na poti pot domov)
Rozi: Hvala, da si prišel pome, ker sem te zelo pogrešala. (ga objame)
Filip: Oprosti, Rozi, nikoli več ti tega ne bom naredil. (po tiho) Nočem imeti hišnega pripora do penzije.
Rozi: (veselo) Pridi se v sobo igrat s poniji.
Filip: Lahko se igraš sama s sabo, pa boš srečna.
Rozi: V redu Filip, samo da me nikoli več ne prodaš muhasti Maji.
Filip: (veselo) Seveda, vendar le glej, da se sama igraš.

14. prizor
(v dnevni sobi)
Oče: Zdravo ljubčka. Kako je bilo?
Filip: (veselo) Super, kul in seveda zelo zakon.
Mama: Si dokončal nalogo s prijatelji.
Filip: (potiho) Mmmmmmm, ojoj, domača naloga.
Mama: Kaj praviš?
Filip: (Ni je naredil, zato je zelo nesrečen.) Seveda sem jo naredil, zakaj pa je ne bi.
Mama: Jo lahko vidim in pregledam.
Filip: Zelo sem zaspan mama.
Mama: V redu, pa pojdi počivat, da ne boš utrujen.
Filip: Lahko noč mama, lahko noč očka. (oddrvi v svojo sobo)

Mia Miholič, Melanie Žlahtič in Karolina Pernek, 6.a