Z Ajdo sva se v ponedeljek, 25.11.2019, udeležili predstavitve II. gimnazije Maribor.

Malo pred 10. uro zjutraj sva se dobili na parkirišču in se skupaj odpravili v notranjost. Po krajšem čakanju so nas povabili v učilnico, kjer so preverili prisotnost. Ravnatelj je spregovoril par besed, za njim pa še profesor. Ta nam je predstavil programe, opisal obšolske dejavnosti ter odgovoril na vsa vprašanja. Nato smo si lahko izbrali, h kateri uri pouka bi radi šli, izbirali pa smo med naslednjimi: slovenščina, zgodovina, likovna in fizika. Midve sva se odločili za slovenščino. Po nas so prišle štiri učenke, ki si posamezno skupino popeljale po šoli. Njih smo lahko povprašali prav tako karkoli in na vse so z veseljem odgovorile. Sledilo je kosilo, nato pa ura pouka. Naletele smo na snov, ki govori o Bibliji vendar kot literarnem delu. Profesorica je razredu povedala, kaj vse najdemo v njej, iz česa so jo najprej izdelovali ter omenila Jurija Dalmatina in leto 1584. Pred zvoncem nam je prebrala tudi en odlomek. Sledil je zaključek v jedilnici, kjer smo dobili darila, nato pa odhod domov.

Šola me je zelo pritegnila in izvedela sem tudi veliko novih informacij, katere so me morda pred tem tudi malo skrbele. Sedaj sem še bolj prepričana, da bo ta srednja šola zame prava.

Lia, 9.a

Verjetno se še vsak spomni svojih otroških sanj. Tistih, ki so nam dajale upanje, da bomo nekoč bogati igralci ali pa veterinarji. In čeprav so nam govorili, da to ne bo mogoče, smo upali. Upali, da se nekega dne uresničijo.

Hmmm, sanje. So le misli iz naše glave? Ali jih imamo, ker so pomembne kazalke naših življenjskih poti? V bistvu oboje. Nihče ne ve točnega razloga, zakaj jih imamo, toda če malo pomisliš, se nekatere le uresničijo. Vseh 5 ur sanjanja, se ti zjutraj zdi dolgih le 5 minut, včasih pa jih celo pozabiš. In čez čas, ko jih želiš nekomu zaupati, jih prav tako pozabiš. Nekatere pa le ostanejo v mislih še dolgo let. Včasih nam sanje pokažejo stvari, ki jih v realnosti ne vidimo. Poveži jih kdaj z dogodki, ki so se ti zgodili in morda boš ugotovil kaj zelo pomembnega. Morda nekaj gromozanskega. A le, če ne boš nikoli obupal. Nikoli obupal nad sanjami.

Sanjaj veliko,

Lia

Poezije je pesniška zbirka, v kateri so zbrane vse Prešernove pesmi, ki jih je izdal leta 1846, z letnico 1847. V njegovi pesniški zbirki se nahaja tudi Zdravljica, ki je najprej bila napisana hvalnica vinu. Sedma kitica njegove Zdravljice je slovenska himna. V pesniški zbirki Poezije se nahajajo različne balade in romance, soneti, Krst pri Savici ter mnogo drugih čudovitih pesmi.

Poezije so mi bile zelo všeč, saj zelo rad berem pesmi, sploh tiste ki imajo stara narečja, čeprav jih dostikrat ne razumem. Prav tako so mi všeč pesmi, ki so jih pisali pisateljice in pisatelji, ki niso bili tako znani, saj imajo takšni pisatelji po mojem mnenju najboljše in najlepše pesmi.

To knjigo priporočam vsem, ki radi berejo pesmi, ki so po duši romantiki ter tistim, ki imajo radi ljubezen.

Erik Žižek, 9.b

Danes bom pisala o bulimiji in anoreksiji. Zagotovo vsi veste, kaj to je, ampak sem ta članek kljub temu napisala. Najprej mi ideja ni bila všeč, zdelo se mi je, da nikogar ta članek ne bi zanimal. Iz radovednosti sem na internetu poiskala, kaj pomenita besedi bulimija in anoreksija in našla sem kar nekaj stvari, ki jih o tem nisem poznala, zato sem se odločila da napišem ta članek.

Anoreksija je motnja hranjenja, za katero je značilno moteno zaznavanje oblike in teže svojega telesa (dismorfija), ki ga spremlja skrajen strah pred pridobivanjem telesne mase; ta se lahko kaže tudi kot gnus do (normalne) telesne maščobe. Zaradi takega doživljanja si oseba s to motnjo – kljub izredno nizki telesni teži – prostovoljno skrajno omejuje vnos hrane oziroma strada.

Osebe z anoreksijo svojo telesno težo obsedeno nadzirajo z nenehnim tehtanjem. Tako tog samonadzor v njih vzbuja ugodje, obenem pa se nenehno borijo z nenormalnim strahom, da se bodo zredile, ki se izmenjuje s hudim samoobtoževanjem in zaskrbljenostjo, ki nastopita vsakič, ko pojedo nekaj, kar so si prepovedale. Takrat se stradanju pogosto priključi intenzivna in kompulzivna telesna vadba ali zloraba odvajal, klistirja in diuretikov.

Bulimija je motnja hranjenja, za katero so značilna obdobja izrazitega prenajedanja, ki mu največkrat sledi zavestno sproženo bruhanje. Najpogostejši simptom bulimije je kompulzivno prenajedanje, nad katerim oseba nima nikakršnega nadzora; poje domala vse, kar najde užitnega, vendar le redko zato, ker bi bila v resnici lačna. Zaradi nenavadno velike količine hrane, ki jo zaužije v kratkem času, bolnika popade paničen strah pred debelostjo.

Ljudje z bulimijo se pogosto že v otroštvu naučijo, da je izražanje jeze nesprejemljivo, zato to čustvo pri njih pogosto sploh ne doseže zavesti, pač pa se kopiči v nezavednem, vse dokler ne sproži potrebe po praznjenju, ki jo zadovoljijo s prenajedanjem in z bruhanjem.

Upam, da ste se tudi vi kaj novega naučili vas branje tega ni preveč dolgočasilo.

Viri:https://www.psihoterapija-ordinacija.si/dusevne-motnje/motnje-hranjenja/bulimija

https://www.psihoterapija-ordinacija.si/dusevne-motnje/motnje-hranjenja/anoreksija

Zara Šauperl, 7.a