Arhivi Kategorije: Na krilih domišljije

Učenci ustvarjajo pri pouku.

Zgodbe iz 4.d

POŠKODBA

Mija je gledala brata Bineta, ko se je vozila s kolesom, da ne bi delal neumnosti. Prišla je na oster ovinek, preostro je zavila in padla na tla. Začela je jokati na ves glas. Prijatelj Tomaž je slišal, da Mija joče in je prihitel na pomoč. Tomaž je pomagal Miji, da je prišla domov.
Oče Matej in mama Suzana sta bila vesela, da jo je pripeljal domov.

Anže, 4.d

PRINC NIKO IN ISA

Nekoč, pred davnimi časi, je na dvoru živel princ Niko. Imel je mamo Anjo in očeta Filipina. Rad se je z njima pogovarjal, a ni mu bila všeč očetova odločnost. Imel je dve želji: prva je bila, da bi si sam lahko izbral princeso in druga, da oče ne bi bil tako odločen.

Nekega dne mu je oče povedal, da bodo na dvoru priredili dvorni ples. Princ se je tega razveselil. A nato se je spomnil, da bo oče tam izbral princeso, ki bo za vedno njegova. Ko je prišel ta dan, se je princ oblekel v najlepšo obleko, ki jo je imel. A bil je žalosten. Vedel je, da bo oče zanj izbral najlepše dekle in ne najbolj prijazne in dobre po srcu. In res je bilo tako. Oče je izbral Klaro, ki mu je bila po videzu najbolj všeč. Princu pa je bila pri srcu Isa iz sosednje vasi. Izmenjala sta si svoja naslova in si že več krat pripovedovala zgodbe iz svojega življenja. Dogovorila sta se, da se srečata naslednjo noč ob enih, ko bosta oba pobegnila od doma. Princ je Iso pričakal s šopkom v roki, Isa pa je bila tako čedna, da ga je povsem prevzela. Princ je stopil do Ise, ji najprej izročil šopek in nato pokleknil pred njo. Izročil ji je prstan. Isi je vzelo sapo, princa je močno objela, ga poljubila in sprejela prstan. Okrog njiju se je zbralo veliko vaščanov, s kraljem Filipinom vred. Vsi so jima zaploskali in jima priredili poroko.

Tako sta princ Niko in Isa živela srečno do konca svojih dni.

Zala, 4.d

JANA IN PLES

Nekoč je živela deklica Jana, ki se je želela naučiti plesati, pa ji starši niso dovolili. Poskusila jih je prepričati, a je bilo vse zaman. Ko je bila v šoli in jo je učiteljica vprašala koliko je 2 + 2 je odgovorila 5, namesto 4, ker je razmišljala le še o plesu. Potem pa so čez nekaj dni pisali ocenjevanje in je pisala 1. Starši so ponoreli in dobila je kazen, da se ne sme več družiti s prijateljicami. A tudi to ni pomagalo. Tudi pri ocenjevanju Naravoslovja in tehnike je dobila 1. Starši so obupali in jo vendarle vpisali v plesni tečaj. In ne morete verjeti – že čez nekaj mesecev je Jana znala plesati, vse enke v šoli pa si je popravila s peticami. Vsi so bili zelo srečni in zadovoljni.

Zala, 4.d

LOVEC IN TRIJE MEDVEDI

Živel je lovec po imenu Marko. Imel je svojo družino, ženo in dva otroka, Lili in Aneja. Nekega dne je Marko odšel v gozd opazovati živali. Ko je gledal skozi daljnogled, je zagledal medveda. Opazoval ga je in je bil presenečen, ko je zagledal še dva medvedja mladiča, kako se igrata. Kasneje je zagledal mamo medvedko kako šepa. Poklical je svojega prijatelja lovca. Skupaj sta poskrbela za mamo medvedko. Odšla sta domov k svojim družinam, da jim povesta zgodbo o medvedji družini. Oče Marko je otrokoma razložil, kaj se dogaja v gozdu. Žena Ana je bila srečna, da je mož Marko prišel celi domov, saj bi ga lahko raztrgal medved. Lili in Anej sta zelo ponosna na svojega očeta, da je lovec in, da je rešil medvedjo družino.

Sara, 4.d

PETER ZAJEC

Junak v naši zgodbi nima super moči. Ima rep in štiri tačke. Ima tudi par visokih ušes. Ste že ugotovili kdo je to? To je zajček! To je Peter Zajec. Nekaterim se zdi malo smešno, da se piše Zajec in mu je ime Peter. Že od nekdaj je bil pustolovec. Je tudi posvojen. Njegova skrbnika sta medveda. Želel je najti svoje starše. Zato je nekega dne spakiral in se odpravil na pot.

Najprej ni vedel, kje začeti. Nato se je spomnil, kaj mu je mama rekla: »Srček,« je začela: »Veš, vsi imamo drugačne misli, a vsak najde odgovor v svojem srcu.« Zato je Peter na razcepu poti zavil desno, namesto levo. Odločil se je za težjo pot, vendar tega ni vedel. Na poti so ga namreč čakale mnoge pasti. Prva past je bila vrvica, ki ga je obrnila na glavo. Mimo je prišla veverica. » Veverica, prosim pomagaj mi iz te strašne pasti,« jo je prosil Peter. »Oprosti zajček, ampak ne utegnem. Nabrati moram lešnike in želode za zimo.« Mimo je prišel še človek. Ko je videl ubogega Petra, ga je takoj rešil pasti in odpeljal v zavetišče. Tam so ga pregledali in dali med ostale živali. V zavetišču sta bila prav takšna zajčka kot on, le da sta bila veliko manjša od njega. »Gremo ven, potrebni ste svežega zraka,« se je zaslišal glas. To je bil lastnik zavetišča. Peter se izmuznil ven skozi luknjo v ograji. Na cesti ga je skoraj povozil avto. A se mu je le uspelo v gozd vrniti brez praske. Spomnil se je, kaj mu je rekla veverica. In res. Petra je začelo zebsti. Videl je hišico. »Oprostite, ker motim,« je premražen trkal Peter. »Le vstopi,« sta mu rekla prijazna zajec in zajčica.

Pri teh zajcih je ostal celo zimo. Spomladi je bil že velik. Imel je hčerko Mio in sina Mateja. Imel je tudi ženo Moniko. Peter je, s svojo družino, živel srečno do konca svojih dni. Upam, da Petru ne boste povedali te skrivnosti. Zajčka, ki sta ga sprejela čez zimo k sebi, sta bila njegova starša.

Julija, 4.d

To pač je naše življenje

Le vase moraš vedno verjeti
in ne, ni ti treba zmeraj blesteti.
Ni ti treba še vsega razumeti,
samo poskusi vsak dan živeti.

Vsak dan nekaj mine,
nekaj novega se zgodi
in čeprav je težko verjeti,
z vsakim dnem rasteš tudi ti.
Pomisli, kaj vse si videl
ter kaj vse si moral pretrpeti,
koliko stvari nisi mogel razumeti
in kolikokrat si moral ponovno začeti.
Verjetno si že ugotovil, da ne rabiš vsega imeti
le vase moraš vedno verjeti.

Je jok in spet drugič veselje,
so sanje in neuresničene želje.
Je sreča, je trpljenje,
to pač je naše življenje.
Ne pravim, da je preprosto,
niti da je težko pogosto.
Je polno čustvenih trenutkov
in neizmerno lepih občutkov.
Za le-te moraš lepo skrbeti
in ne, ni ti treba zmeraj blesteti.

Ne želi si odrasti,
prepusti se usodi.
Čeprav ne veš, kam te vodi,
naj ne bo te strah pasti.
Poskušaj, raziskuj, piši,
sanjaj, spreminjaj, riši.
Ne pozabi na svoje vrline,
niti na svoje skrite veščine.
Veliko stvari še moraš doživeti,
ni ti treba še vsega razumeti.

Pred sabo imaš še veliko let,
življenje te bo popeljalo v širni svet.
Spoznal boš mnogo ljudi,
naučil se boš tudi mnogo novih stvari.
In vedi, da ni vse v ekranih,
nekaj moraš imeti tudi v možganih.
Smej se, odpuščaj hitro, krši pravila,
ljubi, verjemi in te radost ne bo zapustila.
Za lepoto in popolnost si ne želi umreti,
samo poskusi vsak dan živeti.

Lia, 9.a

Še 21 dni

Zdravo, še 21 dni, pa bo tukaj leto 2020.

Redki (med katere spadam tudi jaz) že gledajo božične filme, po mestih že visijo lučke, tu in tam pa slišimo tudi kakšno božično pesem. Čeprav še ni tukaj začetek januarja, sem se odločila govoriti o naših ciljih, željah.

Vsak si ob začetku leta verjetno nekaj zastavi. Vprašanje pa je, če to uresniči. Tudi če ne, to preloži na naslednje leto. In potem na naslednje, če cilja še ne doseže. V bistvu nastane en velik začaran krog, ki se nekega dne le konča. Te želje se razlikujejo od oseb samih, kaj jih veseli in čemu dajo v življenju prednost. Kakor že vemo, je božični čas najlepši čas v letu, zato so želje tudi bolj prijazne, osebne oziroma ljubeznive. Imajo neko globino in so iz srca. Ker je vse bolj pocukrano, so tudi želje takšne.

In ne se bati, če se želja ne uresniči takoj. Vse pride ob pravem času, ob pravem trenutku. Pa tudi če se ne izpolni, se zahvali za izkušnjo in ne obupaj.

Z najlepšimi pozdravi,

Lia.

 

 

Can you imagine how many…

People are living
lives are ending
babies are being born
parents are worrying
problems are being solved
lovers are loving
haters are hating
children are becoming teenagers
teenagers are growing up
lessons are being learned
people are sorry for their mistakes
stories are being told
lies are being believed
truth is being spread
money is being wasted

But in the end. There’s good and there’s bad in this world. And that’a what makes it a balance.

Ajda, 9.a

Vso srečo

Pozdravljen!

Ker so se začela spraševanja in testi, imam za tebe pripravljenih nekaj nasvetov in besed. Verjamem, da je za tabo naporen začetek leta. Zato sem tu, da v tebe vnesem polno nove energije in motivacije. Mogoče malo pozno, ampak boljše zdaj, kot pa nikoli.

Ne bom dolga, samo hotela sem povedati, da je tu novo šolsko leto ter nova priložnost, da se izkažeš. Tukaj imam en nasvet, ki bi ti znal pomagati. Pred testom ali spraševanjem se enostavno pomiri, globoko dihaj in se skoncentriraj na sebe. To ti bo v veliko pomoč, saj boš umirjen, brez stresa. In “abrakadabra” si že en korak bližje svojemu cilju. Seveda ne bom pozabila na učenje, brez znanja boš ostal na isti stopnici, kot si. Vzemi si nekaj minut in ponovi snov. In nekaj še ti lahko zaupam, če kakšnega odgovora ne boš vedel, preprosto ugibaj (mogoče pa boš imel prav) ali pa poglej po razredu in dobro poslušaj, včasih kakšen sošolec pove odgovor, namesto v svoji glavi, malo preglasno ;).

To so nasveti, ki bi ti znali pomagati, ni jih ravno dosti, so pa dovolj dobri. Vso srečo!

                                                                                                      Klara

Sladkarije

Sladkarije so sladke, bomboni še bolj,
čokolada zamenja čebulo in por.

Pora ne maramo, čebule še manj,
čokolada zamenja vse to za en dan.

Mama pravi, da to za naše zobe zdravo ni,
ampak vseeno radi se sladkamo mi.

Babi in dedi razvajata nas,
ker čokoladic dovolj je za vse nas.

Maša in Ana, 2.c in 6.a

Bodi to, kar si

Ne išči si maske,
ki skriva tvoj jaz.
Živi življenje kot ga znaš le ti
in pokaži svoj pravi obraz.

Hodi po poti,
ki se tebi prava zdi.
Ne poslušaj, kaj pravijo drugi,
bodi to, kar si.

Svobodni bi morali biti
in imeti krila,
ne pa, da upoštevamo
vsa ta neumna pravila.

Ko vsaj bi se kdaj pa kdaj
obnašali drugače.
Ah, saj res to je preveč,
kot da bi v javnosti slekli hlače.

Marisa, 6. b

Ljubezen?

Že tretji mesec šole. Lahko verjameš?

Brez skrbi, nisem tu, da bi danes govorila o šoli. Zate imam pripravljeno čisto drugačno temo. Raje bom kar začela, preden ko se spet zapišem na druge smeri.

Ljubezen ima to moč, da spremeni svet. Zaradi nje se vprašamo o vsem okoli nas in vse dobi smisel. Obarva naše življenje. Morda najprej pomislimo na zvezo, vendar je ljubezen veliko več. Na primer v družini. Ko podpiramo drug drugega in se imamo radi ne glede na vse. Ljubezen med prijatelji, ki te spravijo v smeh in te objamejo, ko ti je najhuje. Ljubezen do stvari, ki jih imaš rad ali pa žival, ki te spremlja skozi življenje. In seveda partnerstvo. Morda že na prvi pogled, morda na deseti, vendar nas enkrat zadane tisti angelček. Ko se vse zdi v rožah in smehu. Ko te naredi srečnega. To je ljubezen. Po drugi strani pa tudi ne vedno lepa, včasih uniči prijateljstva, zlomi srce ali pa je kriva za milijone solz.

Kaj torej je ljubezen? Precej lepo, ampak zakomplicirano čustvo. A dobro, da je tako. Drugače ne bi bilo vredno poskusiti. In če ne bi poskusili, bi vse izgubilo smisel.

Klara, 9.b

Sanje

Ste se kdaj zazrli vase in pomislili, kaj se vam je sanjalo ponoči? Ste se vprašali, kaj to pomeni ali od kod izvira? Ste se spraševali, kaj so lucidne sanje? O tem bom danes pisala.

Sanje nam lahko odgovorijo na mnoga vprašanja o naši podzavesti in telesnem počutju. Ljudje sanjajo veliko različnih stvari in prav vsaka ima svoj skriti pomen.

Tukaj je nekaj najpogostejših sanj in njihov pomen: sanje o ovirah ponazarjajo naše omahovanje, da bi storili odločilni korak, torej strah. Sledijo sanje o smrti, ki nam sporočajo spremembo v našem življenju. Naslednje so sanje o porodu in nosečnosti, ki nam sporočajo, da bomo storili spremembo v življenju, podobno kot sanje o smrti. Sledijo sanje o izpitih, ki ponavadi pomenijo moro za obstanek, ali veselje ob zmagoslavju. Nato nastopijo sanje o letenju ali padanju. Te so ljudem, ki so manj uspešni, v tolažbo, saj v sanjah lahko dosežejo to, česar v resničnem življenju ne morejo, pogosto pa sanje o letenju nakazujejo tudi izhod iz kočljivega položaja.

Sanje so odraz naše podzavesti. Nekateri pravijo da so lahko tudi pogled v onostranstvo. Včasih se nam sanja tudi o prihodnosti.

Sanje so lahko pomembno sporočilo o naši podzavesti in počutju. Če jih prepoznate lahko zelo vplivajo na počutje in podzavest.

O čem pa vi sanjate?

Alina, 7.b

 

Počitnice gospoda Konja

Na počitnice prišel je gospod Kopitar Konj
s polno vrečo melon.

Ker rad poletje ima,
na Punat odpeketa.

Stopi v sobo s pogledom na morje,
skozi okno pa vidi se modro obzorje.

Kovčke odloži v veliki kopalnici
ter se umije v majhni kopalnici.

Iz sobe gleda barko,
ki jo vodi kapitan Darko.

Vsak dan na plažo gre
in si namoči noge.

Za kosilo poje korenček,
potem pa na vrata obesi venček.

Po počitku gre spet na plažo
in si privošči prijetno masažo.

Da ne dehidrira,
spije dva piva
in si privošči malo mira.

Zvečer odpravi se še na ples,
da je njegov dan pester zares.

Na plesu plešejo tango,
kjer se naš prijatelj Konj zaleti v štango.

V sobi na glavo obkladek si da,
ker buško veliko kot hruško ima.

Nato v kopalnico gre,
kjer si umije zobe.

Večerje nima,
ker se je najedel kosila.

Potem se sleče
ter pižamo obleče.

V posteljo se zakotali
in tam takoj zaspi.

Ko se zjutraj zbudi,
se vse ponovi
in to še nekaj dni,
dokler se mu domov ne mudi.

Ko ga taksi pripelje,
doma je veliko veselje.

Nikolina in Staša, 6.a