V petek, 18. 11.2016, smo imeli učenci naše šole naravoslovni dan na temo tradicionalni slovenski zajtrk.

V šolo smo prišli kot po navadi. Začeli smo s prireditvijo. Zapel nam je pevski zbor, nato so izbrani učenci deklamirali pesmi, povezane s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Po prireditvi je sledil zajtrk. Jedli smo kruh, med, maslo in jabolka ter pili mleko. Ko smo se najedli, se je vsak razred preselil v svojo učilnico.

Učenci 8.a smo okraševali medenjake. Gospa Suzana Žlahtič, čebelarka, nam je prinesla medenjake različnih velikosti v obliki src.

Nekatere smo okraševali, nekatere pa smo lahko že sproti pojedli. Za okraševanje smo potrebovali sladkor v prahu in nekaj jajc, pri katerih smo ločili beljak od rumenjaka. Sladkor v prahu in beljak smo zmešali, dokler ni nastala gosta zmes. Dodali smo jedilne barve in še enkrat dobro premešali. Zmes smo dali v vrečke, naredili luknjico in začeli okraševati.

Nekateri so svoje medenjake okrasili še z zvezdicami in mrvicami.

Naredili smo veliko medenjakov in se zelo zabavali. Največji medenjak sva z Meliso podarili učiteljem, ostale pa smo si odnesli domov. Končali smo ob 11.50.

Preživela sem prečudovit dan, ki mi bo ostal v lepem spominu.

Nina Pečar, 8.a

V petek, 24. 6. 2016, se je izteklo še eno šolsko leto. Učenci so se pred dolgimi in brezskrbnimi počitnicami poslovili drug od drugega tudi s proslavo, na kateri se je vsak razred predstavil. Objavljamo fotografije in opise razredov tretje triade – od 6. a do 8. b.

6.a smo najbolj poznani po tem, da smo zanimivi, živahni in zabavni. Najraje imamo športno, geografijo in likovno. Med seboj smo povezani in se dobro razumemo.
V spomin so se nam najbolj vtisnile proste ure, metanje vodnih balonov in seveda odmori.
Med počitnicami si želimo čim več morja in druženja, za prihodnje šolsko leto pa čim manj ocen.

6.b smo najbolj poznani po tem, da smo med seboj zelo povezani, se dobro razumemo in se radi zabavamo. Najbolj uživamo ob dnevih dejavnosti. Seveda imamo radi tudi pouk. Najraje imamo slovenščino, angleščino in športno vzgojo.
V letošnjem letu smo uživali vseh 10 mesecev, najbolj pa se nam je vtisnila v spomin jesenska ekskurzija v Maribor in zaključna ekskurzija v Logarsko dolino.
Med počitnicami si predvsem želimo zabave in druženja, v prihodnjem šolskem letu pa veliko zabave in lepih ocen.

7. a. smo najbolj poznani po tem, da smo najmanjši razred na šoli, a smo kljub temu precej živahni, predvsem med odmori. Najraje imamo športno in glasbo. Med seboj se dobro razumemo in znamo držati skupaj, včasih pa se tudi skregamo.
V letošnjem letu se nam je najbolj vtisnila v spomin šola v naravi v Fiesi, kjer smo resnično uživali, še posebej zadnji večer, ko smo imeli disko. Všeč nam je bil tudi šolski disko, ki so ga organizirali 9. razredi in vsi dnevi dejavnosti.
Med počitnicami si želimo predvsem počitka, da bomo dobro pripravljeni na novo šolsko leto. Upamo, da bodo počitnice čim dlje trajale. V prihodnjem šolskem letu si želimo manj domačih nalog in več dni dejavnosti.

7. b smo najbolj poznani po tem, da se radi udeležujemo športnih prireditev in tako imamo tudi vsi najraje športno pa tudi glasb0.
Med seboj se večinoma kar v redu razumemo, včasih se tudi skregamo, a se hitro pobotamo.
V letošnjem letu se nam je najbolj vtisnila v spomin šola v naravi. Najbolj smo se zabavali, ko smo se v športnih igrah in drugih tekmovanjih spopadli z učenci Osnovne šole Bovec.
Med počitnicami si najbolj želimo počitka, zabavnih dogodkov ter druženja, v prihodnjem šolskem letu pa manj učenja in manj pouka.

8.a smo najbolj poznani po našem Ginku, ki smo ga skupaj posadili pred šolo, zelo radi prostovoljno pomagamo drugim, se vključujemo v razne projekte, smo zabavni in komunikativni, zato se dobro razumemo z vsemi razredi.
Všeč so nam predmeti pri katerih se lahko sprostimo in spoznavamo nove stvari na drugačne in zabavnejše načine. Kot razred smo vsako leto bolj navezani drug na drugega, imamo se zelo radi in smo pravi prijatelji.
V letošnjem letu se nam bo najbolj vtisnil v spomin zanimiv pripetljaj našemu sošolcu. Med odmorom, ko smo bili vsi v razredu, se je spotaknil in si na robu table raztrgal kavbojke in spodnjice. Cel razred se je ob tem pošteno nasmejal.
Počitnice si želimo preživeti čim bolj mirno in sproščeno z veliko druženja, saj se bomo kot razred še bolj povezali in s skupnimi močmi lepše in lažje preživeli naslednje leto. V naslednjem šolskem letu si želimo lepe medsebojne odnose, veliko uspeha in še več sodelovanja v projektih, ki nam pomagajo spoznavati nove ljudi in kulturo sveta na zabavnejše načine.

8. b smo najbolj poznani po živahnosti in ukvarjanjem s športom. S ponosom lahko povem, da so naši fantje letos organizirali šolsko ligo, na kateri so tudi osvojili 1. mesto. To je dogodek iz letošnjega leta, ki se nam bo vsem najbolj vtisnil v spomin.
Med vsemi predmeti imamo najraje športno, likovno in glasbo. Med seboj se dobro razumemo in si velikokrat priskočimo na pomoč.
Med počitnicami si želimo predvsem spočiti in uživati, v prihodnjem letu pa je želja vseh nas, da bi se kar se da zabavali in doživeli nepozabne skupne trenutke.

Na OŠ Duplek se je odvijal turnir v nogometu. Na idejo so prišli učenci 8. b, pri organizaciji in izvedbi pa sta jim pomagala učiteljica Barbara Ivančič in učitelj Primož Kramberger. Učenci organizatorji so bili Tibor Roj, Jure Kores in Nino Kukovec.

Tekmovali so vsi dečki od 6. do 9. razreda ter si sami izbrali ime ekipe. Tako so se pomerili:
1. DUPLEŠKI SLAVČKI (6. a)
2. DUNAJSKI ŠNICLI (6. b)
3. JABOLČNI ZAVITKI (7. a)
4. TOPLOVODARJI (7. b)
5. EKIPA ZA ŠTEVILO (8. a)
6. MASTNI DEČKI (8. b)
7. BAD BOYS (9. a)

Na tekmah so sodili:
1. Jure Kores, 8. b
2. Tibor Roj, 8. b
3. Nino Kukovec, 8. b
4. Lan Damiš, 7. b
5. Žak Jesenik, 7. b

Tekme so potekale med prostimi urami na šolskem igrišču. Največji derbi je bil med ekipama Mastni dečki in Bad boys, ki se je končal z izidom 2:0. Kot zmagovalci se bodo Mastni dečki borili proti učiteljem. Kdor zmaga, bo šampion.

Vsi učenci so se tekem z veseljem udeležili, vendar je prišlo med nasprotnimi ekipami do kar nekaj nepotrebnih sporov, tudi na zadnji tekmi je bilo precej napeto.

O turnirju sem se pogovarjal z Ninom A. Kukovcem, enim izmed organizatorjev in članom zmagovalne ekipe.
1. Kako se počutite kot zmagovalci?
Nino: Zelo sem vesel in ponosen. Vem, da smo najboljši.

2. Kako ste se počutili pred velikim derbijem?
Nino: Bili smo živčni, vendar optimistični in smo vedeli, da bomo zmagali.

3. Boste premagali učitelje?
Nino: Seveda jih bomo.

4. Je bila organizacija težka?
Nino: Ne, imeli smo idejo in jo izpeljali.

5. So sodniki imeli kaj težav z navijači in igralci?
Nino: Da, saj se velikokrat niso strinjali s sodnikovo odločitvijo.

6. Nekateri so mnenja, da zadnje sojenje ni bilo pošteno in je bilo sojeno v korist Bad boysov.
Nino: Da, saj so bili igralci fizično močnejši od sodnika, zato se jih je bal.

7. Je moral kdaj sodnik med pretepom igralcev posredovati?
Nino: Da, na dveh tekmah – med Jabolčnimi zavitki in Ekipo za število ter na finalni tekmi.

8. Kaj meniš o vašem golmanu, ki je prejel najmanj golov?
Nino: Klemen je odličen glede na to, da en teden pred tekmo ni vedel nič o branjenju, vendar je imel zelo dobro obrambo.

9. Bi rad kaj povedal kaj vašim navijačem?
Nino: Hvala za podporo in dobro vzdušje. Upam, da bo tako tudi proti učiteljem.

Hvala za tvoj čas.

Maj Garb, 6. b

Na Osnovni šoli Duplek smo kot vsako leto sklicali šolski parlament. Tako smo se predstavniki šolskega parlamenta (od 6. do 9. razreda) srečevali vsako sredo v januarju in februarju prvo šolsko uro.

Letošnja tema šolskega parlamenta so bile pasti mladostništva. Vsako uro smo se pogovarjali in debatirali o tem, kakšne pasti poznamo, kako jih prepoznati in kako bi jih odpravili. Nato smo med desetimi predstavniki volili tri, ki so se 25. marca 2016 udeležili zasedanja šolskega parlamenta v prostorih ZPM v Mariboru. To smo bili Doroteja Čeh, Mitja Ornik in Ajda Lobenwein.

V prostorih ZPM, kjer je potekalo srečanje šolskega parlamenta osnovnih šol okolice Maribora, so nam prostovoljci predstavili potek zasedanja, nato pa smo se razdelili v skupine in debatirali o določenih temah za našo skupino. Nato je vsaka skupina svojo temo predstavila ostalim skupinam. Na koncu smo izmed sedmih skupin izbrali pet predstavnikov, ki so kasneje predstavljali Maribor na zasedanju šolskega parlamenta v Ljubljani.

Neizmerno smo uživali, saj smo imeli edinstveno priložnost spoznati, kako potekajo zasedanja v parlamentu.

Doroteja Čeh, 9. a

V petek, 1. 4. 2016, smo imeli v šoli prireditev imenovano Odprta srca, kjer smo se pogovarjali o drugačnosti, sprejemanju, prijateljstvu in kako je lahko naše življenje lepo, če imamo odprto srce.

Učenci naše šole smo se že pred prireditvijo pripravljali na Dan za spremembe. Vsak razred je lahko izdelal drevo spoštovanja in na njega nalepil liste in cvetove z lepo mislijo, ki jo je namenil sošolcem ali vsem ljudem. Vsak razred, ki se je odločil za drevo spoštovanja je naredil drugačno drevo, ki je bilo lahko iz papirja nalepljeno na vrata ali steno ali pa iz drugih materialov, kjer so bile možnosti neomejene.

Učenci 8.a razreda smo se pri razredi uri pogovarjali, kakšno drevo bi lahko naredili, da bi bilo čisto drugačno od ostalih in naš sošolec Jure Vadlja se je spomnil, da bi lahko posadili čisto pravo drevo.

Tako se je prireditev v petek začela pred šolo, kjer smo učenci posadili Ginkota odprtih src, ki smo ga tudi sami kupili s svojim denarjem. Ginkotu smo sporočili, naj raste visoko v zrak in se mu zahvalili za pomoč pri odkrivanju prave moči odprtih src in se nato odpravili v večnamenski prostor, kjer smo nadaljevali našo prireditev.

S programom sta pričeli učiteljici Marina Herman in Marjetka Bezjak, ki sta nam predstavili pomen akcije Dan za spremembe. Sledili sta Ajda in Lia z deklamacijo pesmi Odpro srce, ki sta jo sami napisali.

Alen Mehič nam je nato razkril zelo čustveno zgodbo svojega očeta, ki je pobegnil med vojno v Bosni in si po nekaj letih v Sloveniji uspešno ustvaril družino. Nadaljevala je Ilana Glisik, ki je deklamirala svojo pesem v angleščini Scars (brazgotine). Naša prva gostja je bila Ga. Sonja Černčič Lagerval, ki je z nami delila zgodbe oziroma, kot jih je sama imenovala, poglavja iz njenega življena. Zaupala nam je, kako je imela službo, ki jo je rada opravljala in se je preko nje spoznavala z veliko drugačnimi ljudmi, ki jih je sprejela in spoštovala, saj bi to morali danes zelo ceniti. Prav tako nam je povedala veliko lepih misli z globokimi sporočili, o katerih bi morali vsi ljudje na svetu zares premisliti in se vprašati, če imamo dovolj veliko srce, da v svoja življena sprejmemo drugačne ljudi. Nato smo Elena, Ajda, Doris, Eva, Pina in jaz zapele pesem Na soncu ob spremljavi kitare, na katero je igral Luka.

Naslednji sta bili gospa Mojca in njena hčerka Ilana Glisik, ki obiskuje 8. a razred ter nam zaupali svojo zgodbo, kako so ju občani Dupleka sprejeli po prihodu iz Amerike. Nato sem deklamirala prvi del svoje pesmi Drugačnost. Sledil je gospod Aleksander Kovačevič, ki je povedal še eno zelo čustveno zgodbo o sprejemu v Slovenijo in kako so takšni ljudje, ki bežijo pred vojno v svoji državi, vedno nekje tujci in jih ljudje ne sprejmejo lepo. Deklamirala sem še drugi del svoje pesmi in naš naslednji gost, gospod Uroš Dokl, nam je na kratko predstavil delo kustosa, ki ga opravlja v Muzeju narodne osvoboditve Maribor in tudi on nam je zaupal svojo zgodbo.

Iz prve roke smo izvedeli pretresljive dogodke, ki jih je doživel med vojno v Siriji. Povedal nam je tudi nekaj o projektu Jakob, ki trenutno stoji. Podrobneje nam je tudi opisal socialne igre, s katerimi je pomagal sirskim otrokom. Naša zadnja gostja Saša Berlič nam je nato povedala, kako se preko svojega poklica, ko uči na srednji šoli, spoznava z veliko učenci iz drugih držav in jim že z preprostim pogovorom zelo pomaga.
Ob zaključku sta nam Ajda in Lia zapeli pesem Svet je lep, nato pa smo odšli na pogostitev, ki smo jo učenci sami pripravili.

Imeli smo tudi ustvarjalni kotiček, kjer je lahko vsak napisal vtis o prireditvi ali pa kakšno lepo misel in jo nato obesil na drevo odprtih src ter menjalnico knjig, kjer si lahko prinesel, zamenjal ali odnesel kakšno knjigo.

Po prireditvi nas je nekaj učencev skupaj z učiteljicama odšlo v kulturni dom Dvorjane in PDG Dvorjane, kjer smo se vsem zahvalili za dobro delo, ki ga opravljajo že vrsto let, ter jim podarili domače kekse, ki smo jih sami spekli.

Sajenje skupnega drevesa nam je vsem veliko pomenilo in nas je kot razred še bolj povezalo, prireditev pa nam bo še dolgo ostala v lepem spominu.

Eva Zelnik, 8. a