Zelo rada gledam in spremljam nogomet ter sem že prej vedela, da je očetova sodelavka žena bivšega nogometaša Nk Maribora. Zdaj je pri NK Mariboru trener in seveda sem hotela opraviti z njim intervju. To se mi tudi je uresničilo.
1. Vemu, da ste iz Jugoslavije. V kateri današnji državi pa ste se rodili?
Jaz sem se rodil v Slovenj Gradcu, tako kot moja mama. Moj oče je bil iz Srbije, iz bivše republike Jugoslavije. Onadva sta se spoznala na morju.
2. Kako je potekalo Vaše šolanje?
Osnovno šolo sem opravljal v Mariboru, potem pa srednjo elektrotehnično, prva dva letnika v Mariboru. Zaradi družinskih zadev smo se odselili v Beograd in sem srednjo šolo končal v Beogradu. Kasneje sem se vpisal na študij, ki ga kasneje nisem dokončal in sem se potem vrnil v Maribor.
3. Kateri je bil Vaš najljubši predmet v osnovni šoli?
Telovadba je bila prva, ker je vsem bila zanimiva. Drugi predmet pa je bila zgodovina.
4. Ste radi hodili v šolo in zakaj?
Seveda, ker mi je bilo tam lepo. V šoli smo se veliko družili. Nisem nerad hodil v šolo.
5. Kateri poklic zdaj opravljate?
Jaz sem vodja za sanacije, popravila, vzdrževanje in gradnjo na velikem holdingu v Avstriji.
6. Zakaj ste si izbrali ta poklic?
Poklic je mene izbral, nisem si ga jaz izbral. Bil je splet okoliščin. Nekakšno izobrazbo že imam in se na to področje malo spoznam. Imel sem srečo, da sem si lahko tak poklic izbral.
7. Ali ste se izšolali za ta poklic ali za kaj drugega?
Jaz sem se učil na srednji elektrotehnični šoli za elektrotehnika, ker nisem nikoli študiral, da bom profesionalni nogometaš.
8. Ali ste se že od malega zanimali za nogomet?
Že od prve sekunde. (Smeh). Vedno ni nič drugega obstajalo.
9. Se spomnite kakšnega dogodka, ki se Vam je zgodil med tekmo ali soigralcem?
Tega je veliko, da bi lahko človek napisal knjigo. Anekdot in dogodkov je nešteto.
10. Ste imeli kakšne poškodbe?
Ja. Imel sem tri hujše in tri operacije. Dvakrat na kolenu in enkrat na gležnju, vse na desni nogi.
11. Kako dolgo ste igrai nogomet?
Profesionalno 16 do 17 let.
12. Pri katerih vseh klubih ste igrali?
Moj prvi in matični klub je Nogometni klub Železničar iz Maribora, ki žal več ne ostaja. Potem sem nekaj časa igral v Beogradu pri prvo- in drugoligašu Radnič iz Novega Beograda. Nato sem se nazaj vrnil k Železničarju. Igral sem še za Nogometni klub Maribor, Nogometni klub Korotan, Nogometni klub Koper in nazadnje GAK.
13. V katerem klubu ste najdlje igrali?
V Mariboru. Vse skupaj nekje 9 sezon.
14. Še imaste s katerimi bivšimi soigralci stike?
Ja, zelo veliko. Večinoma vsakodnevne stike s tistimi, ki so še pri Mariboru. Alimir Karič, Martin Pregl, Damir Pekič in Klinton Bozgo. To so fantje, ki so Mariborčani. Z večino smo družinski prijatelji, ker se tudi otroci in soproge družijo.
15. Kaj Vam je lažje biti? Nogometaš ali trener?
Nogometaš, ker tam samo študiraš, kako boš igral. Kot trener pa moraš razmišljati o vsem. Malo lažje je biti trener otrokom kot profesonalcom.
16. Ali ste kdaj razmišljali, da bi ustvarili svoj nogometni klubi ali ga celo vodili?
Ne, nikoli. V Slovenijji ne, ker pogoji niso ugodni za kaj takega.
17. Ali ste imeli kakšnega vzornika?
Dva. V moji aktivni karieri, dokler sem jaz igral, sem imel dva. Moj vzornik je bil Diego Armando Maradona in Dragan Stojkovič Piksi. To sta edina dva.
18. Za katero moštvo navijate zdaj? Zakaj?
Poleg Maribora je moj prvi klub Crvena zveda. Tega se ne da razložiti. Zaradi okolja iz otroštva, počitnice, proste dni in praznike sem kot otrok preživljal v Beogradu. Moj oče je bil od tam. Pa sem bil nekako obkrožen z dvema kluboma od tam in jaz sem se odločil za Crveno zvezdo. Za njo samo navijam. Drugi so samo simpatije. Samo gledam jih.
19. Bi še kaj sporočili našim bralcem Korakov?
Če je možno, čim bolj v šport, čim manj na telefonu in več se družite. Uživajte.
Žikici Vuksanovič se iskreno zahvalujem za intervju in za njegov čas. Upam, da bo še naprej nadaljeval kot trener.
Lara Klemenčič, 8.a
