Danes Vam bom predstavila zadnji izlet 9. razredov v OŠ Duplek oz. zaključni izlet.

Naš dan se je začel zelo zgodaj zjutraj ob 3.uri zjutraj: odpravili smo se na avtobus in vozili lep čas. Med vožnjo smo imeli dva postanka. Ob približno devetih smo prispeli v Budimpešto. Skupaj smo si ogledali kar nekaj zanimivosti. Po ogledovanju stavb in spomenikov smo se odpravili do pokrite tržnice. Tam smo imeli nekaj časa, da si ogledamo in po želji kaj kupimo. Nato smo se odpravili na vožnjo z ladjico po Donavi. Tudi na vožnji z ladjico smo videli veliko pomembnih stavb in spomenikov, kot sta parlament in kip svobode. Kasneje smo imeli uro in pol prostega časa, da smo odšli na kosilo ali pijačo. Ko smo se vsi spet zbrali, smo krenili proti domu. Sprva smo mislili, da se bomo že ustavili na Blatnem jezeru, vendar za to ni ni bilo časa. Avtobus nas je zapeljal čisto ob jezeru, da smo si ga lahko ogledali vsaj skozi okno. Na koncu je pa še sledila vožnja do doma, ki je bila po mojem mnenju najboljši del celotnega izleta, saj smo po dolgem prepričevanju za zvočnik, končno dobili dovoljenje, da lahko poslušamo glasbo. Da OŠ Duplek smo prispeli ob 21 zvečer.

Po mojem mnenju bi lahko bil izlet malo bolj zabaven, glede na to da je naš zadnji izlet. Kljub temu sem se imela super in si bom izlet sigurno zapomnila za vedno.

Zala Weingerl, 9.c

V mesecu aprilu smo šestošolci zaključili  z domačim branjem. Brali smo stripe Mikija Mustra in v okviru tega imeli nalogo sestaviti svoj strip.

Nekaj učencev se nas je odpravilo v dupleško knjižnico, kjer smo spoznali ilustratorja znanih slovenskih stripov, Ivana Mitrevskega. Tam nam je gospod Mitrevski predstavil par njegovih del in nam povedal, kako poteka izdelava stripa. Ko smo prispeli nazaj v šolo, smo našim sošolcem, ki niso odšli v knjižnico, predali informacije in opisali, kako se lahko sami lotimo stripa.

Po predanih informacijah smo se lotili zabavnejšega dela: risanja stripa v skupinah. Bilo je še posebej zabavno, ko smo morali uprizoriti dogodke v stripu, saj se je pri vsaki uprizoritvi našlo kaj zanimivega. V sredo, 7.5., pa je vsak sam izdelal svoj strip in to po napotkih učiteljice likovne vzgoje, ki nam je pomagala in svetovala pri delu. Stripe smo pobarvali in v njih vložili veliko truda.

Nastalo je veliko dobrih del in mesca maj in april polna zabave.

Ajda Tepeh, 6.a

,,…Plesaje v valove šumeče planila.
Vrtinec so vid’li čolnarji derèč,
al Uršike videl nobeden ni več.”

V tednu od 20. do 24. januarja učenci osmih razredov nismo imeli navadnega pouka slovenščine. V vsakem razredu je bilo polno Povodnih možev in Uršik. Bilo je zelo zanimivo ter poučno.

Od ponedeljka do petka je pouk slovenščine potekal drugače kot ponavadi. Nekaj tednov pred nastopom smo se razdelili v pare ter določili, kdo je Povodni mož ali Uršika. Razdelili smo si tudi zgodbe o Francetu Prešernu ter njegovem življenju. Nekaj ur pred govornim nastopom smo vadili pri urah slovenščine, potem pa je končno šlo zares. Vsak par posebej je odšel pred tablo ter najprej povedal svoj del o življenju Franceta Prešerna. Potem pa je sledilo deklamiranje pesmi Povodni mož. Veliko parov nas je zraven tudi igralo. Na koncu smo povedali še svoje mnenje ter bili ocenjeni.

Bilo je zelo zabavno in zanimivo. Hvala učiteljicama slovenščine Maji in Katji.

Eva Tepeh, 8.a

V petek, 6.12.2024, ob petih popoldne je potekla otvoritev razstave ilustracij Vanje Flisa. Dogodek je potekal v Anini galeriji, v Rogaški Slatini, kamor nas je pripeljala učiteljica Andreja.

Ob pol treh smo se učiteljica, Nina, Tea in jaz dobile pred dvorano, kjer smo sedle v učiteljičin avto ter se odpeljale proti Rogaški Slatini. Po 1 uri vožnje smo prispele ter se odpravile v galerijo, kjer smo odložile stvari. Skupaj z Vanjo smo se odpravili v kavarno z odličnimi sendviči, sladicami in pijačami, kjer smo se spoznali in pogovarjali. Ob pol petih smo odšli nazaj v galerijo, kjer smo počakali na začetek. Začela se je prireditev. Vodila jo je Sergeja Javornik, ki se je pogovarjala z Vanjo ter avtorico knjig o Vurkotu, Bredo Mulec. Jaz sem zaigrala na violino, slišali pa smo tudi pesem o Vurku, ki je pravtako prišel na prireditev in se zabaval z otroci. Po koncu so sledile delavnice, na katerih si lahko risal ali pa ustvarjal s plastelinom. Bilo je zelo zabavno, sledila je tudi manjša pogostitev. Če ne bi bilo tako mrzlo, bi se odpravili na sprehod ob prazničnih lučkah. Na koncu smo se odpeljale domov.

Bilo mi je zelo všeč, saj smo spoznale veliko novega. Hvala učiteljici Andreji, da nam je to omogočila.

Eva Tepeh, 8.a

V ponedeljek, 7.10.2024, se je odvil že 21. vsakoletni Bralni maraton – tam prebereš pesem na izbrano temo, ki si jo napisal sam, ali pa samo prebereš pesem drugega avtorja. Letos smo na srečo imeli spet lepo vreme.

Dogodek se je odvijal ob 10.00 na Trgu svobode v Mariboru, kjer začasno postavijo oder. Pred odrom je veliko klopi, na katere lahko sedemo. Na začetku je kratek uvod, potem pa sledijo pesmi. Vsako leto nas obiščenekdo, ki je povezan z dogodkom. Ko prebereš pesem, si izbereš knjigo, ki jo dobiš kot nagrado. Na izbiro je veliko različnih knjig. Okoli odra je tudi veliko stojnic z zabavnimi eksperimenti in igrami, v zvezi s tednom otroka. Dogodek je mišljen tudi kot začetek šolske bralne značke. Jaz sem letos prebrala svojo pesem z naslovom Razmislek o besedah. Zraven mene je prišla tudi Alja iz devetega razreda, ki je napisala res lepo pesem. Pospremila naju je gospa knjižnjičarka. Na koncu maratona naju je gospa knjižnjičarka povabila na sladoled ali pijačo ter v knjižnico Prve gimnazije. Bil je res zabaven in poučen dan.

Hvala vsem, ki so sodelovali v tem in poskrbeli, da smo se imeli lepo.

Eva Tepeh, 8.a

Po izletu smo imeli še poseben vikend. Spet nas je obiskala gospa Lara, s katero smo se že spoznali na tehniškem dnevu. Dobili smo se v petek ob štirih popoldne, v novi jedilnici. Spet smo se srečali z večino učencev iz Osnovne šole Korena, s katerimi smo se spoprijateljili.

Že takoj na začetku smo dobili vsaka skupina svoje sladkarije. Na svoji mizi za prigrizke smo imeli bombone, kokice, čips, pijače in še kaj. Med poslušanjem smo cel čas lahko nekaj jedli in pili ter si odšli še po več prigrizkov. Na začetku je vsaka skupina po približno 5 učencev dobila svoj canvas. To je list, na katerega zapišeš vse ideje, ki ti pomagajo pri izvedbi načrta. S skupnim delom smo prišli do načrta, kako bi lahko spremenili likovno in tehniško učilnico in kaj vse bi se tam dogajalo. Učenci iz Korene pa so delali načrt, kaj bi lahko spremenili v njihovem posebnem prostoru na njihovi šoli. Med delom smo imeli 25 minut prostega časa. Po odmoru smo odšli nazaj delati in smo začeli risati plakate, ki bi povabili ostale na dejavnosti, ki bi jih prirejali na naši šoli. Tam smo se res veliko naučili in spoznali. Ob osmih pa smo se odpravili nazaj domov.

Res smo hvaležni, da se učitelji tako trudijo za nas. Hvala tudi gospe Lari, ki nas je vodila skozi celoten program. Več o naslednjem dnevu in tudi zadnjem, povezanim s tem ustvarjanjem, pa izveste pri Nini.

Eva, 8.a

V torek, 24.9.2024, smo se učenci, ki obiskujemo izbirni predmet likovno snovanje in smo ga tudi lani obiskovali, odpravili v Ljubljano, v okviru projekta SPIRIT. Z nami sta prišli učiteljica Andreja in učiteljica Loresana. Na izletu so se še nam pridružili učenci in učenke Osnovne šole Korena. Tako smo osmošolci in devetošolci OŠ Duplek ter sedmošolci, osmošolci in devetošolci OŠ Korena odšli v Ljubljano.

Tam smo najprej odšli v nakupovalni center ter bili tam kakšne pol ure. Za tem smo si malce pogledali mesto te se odpravili do hotela Celica.
Tam smo si ogledali nekdanji zapor. Ta zapor je sedaj prenovljen in v njem lahko prenočiš. Imajo zelo zanimive sobe. Zraven sob smo si ogledali klet, ki ni prenovljena in v njej ni ničesar, le dve samotni celici. Ogledali smo si tudi star Metelkovo ulico na katerih imajo včasih zabave , a te ulice so neobičajne. Imajo grafite živali, ljudi, imen in kipe iz plastike, kovine ter ostalih neuporabnih materialov. V teh ulicah je včasih bila šola, nam je povedala vodnica. Ta ogled ulic in zapora smo imeli več kot eno uro. Po ogledu smo se sprehodili do reke Ljubljanice in do mostov na njej. Seveda smo imeli čas za druženje med sabo in to zelo veliko. Popoldan pa smo sami odšli jest oz. na kosilo, kamor smo želeli. Lahko smo celo odšli v kakšno trgovino in si kaj kupili. Ko smo pojedli, smo lahko hodili še po bližnjih trgovinicah.
Na koncu so nam učiteljice kupile še najboljši sladoled v celi Ljubljani. Čisto na koncu smo se z najboljšim voznikom odpeljali nazaj do naše šole.

Ta dan smo se veliko naučili. Naučili smo se, da umetnost ni samo v slikah in risbah, ampak je v skoraj v vsaki stvari. To je bil eden najboljših dni v celem začetku šolskega leta in upava, da se še kdaj ponovi.

Nina in Eva, 8.a

Ponedeljek, ki smo ga vsi že zelo dolgo čakali, je 24. junija končno prišel. Bil je zelo zabaven dan, še posebej zanimiv v našem razredu. Podelila so se priznanja, spričevala in zaslužene pohvale. Ogledali smo si prireditev, se pogovarjali s sošolci in se poslovili.

Zjutraj, ob 7.30 smo se dobili v svojih učilnicah, ter se odpravili na malico. Po naši zadnji malici v tem šolskem letu, smo se odpravili nazaj v učilnice, kjer smo si razdelili spričevala in priznanja. Nekaj učencev je dobilo tudi pohvale. Po podelitvah smo imeli še nekaj minut časa in smo se pogovarjali. Ob devetih se je pričela prireditev v športni dvorani. Tam smo se veliko naučili o tem, kako je nastala Slovenija, o prazniku ter še o čem drugem. Zraven tega je nastopilo še nekaj učencev. Potem so na odru nagradili še tiste učence, ki so se v tem letu zelo potrudili (a verjamem, da smo se vsi). Ob koncu prireditve smo se še zadnjič poslovili od naših učiteljev ter se odpravili v razrede. V našem razredu smo še malo zaplesali ter se po celem šolskem letu zasluženo odpravili domov.

Tisti, ki ste redno spremljali prispevke na Korakih, veste, da se je v tem letu veliko dogajalo. Še enkrat se pa želim zahvaliti vsem učiteljem, ki so nas v tem letu učili in tudi naučili in še posebej se zahvaljujem učiteljici Maji, ki nas je v tem letu naučila veliko in nam zelo pomagala, vodila pa nas je tudi v Korakih. Upam da boste vsi uživali letošnje počitnice!

Eva Tepeh, 7.a

V četrtek, 11.4.2024, smo se učenci od 7. do 9. razreda odpravili v kino, kjer smo si za nagrado ogledali odličen film. To je bila nagrada za odlično opravljeno bralno značko.

V četrtek smo se 2. šolsko uro dobili v jedilnici. Tam smo počakali na učiteljico Majo ter tudi pojedli malico. Ko smo se najedli, smo se preobuli ter odpravili na avtobus. Na poti smo si zaploskali za opravljeno bralno značko. Učiteljica nam je tudi povedala, da si bomo ogledali film Bela golobica. Zgodba je zelo zanimiva. Vsebuje skoraj vse, kar nas zanima. Govori o punci, ki se je skoraj 2 leti skrivala na podstrešju njenega sošolca, s katerim sta se vedno bolj razumela in postala več kot le prijatelja. Zgodba se dogaja v času 2. svetovne vojne. Deklica je bila v veliki nevarnosti, saj je bil Židinja. Zgodba je bila zelo žalostna, na koncu se je skoraj cela dvorana jokala. Zgodba nas res veliko nauči. Še celo popoldne bi lahko razpravljali o filmu ter o naših mnenjih.

Po kulturnem dogodku smo se z avtobusom odpravili proti šoli. Veliko jih je izstopilo po postajah, a nekateri smo se peljali do šole in pojedli kosilo. To je bil res zanimiv film, ki ga zelo priporočam.

Eva Tepeh, 7.a

Letos pa je bila ena od najzanimivejših nalog 7.razreda to, da smo skoraj celotni šoli predstavljali ene izmed najpomembnejših Slovenk, ki so tudi pripomogle v prihodnost naše države. Pomagal je tudi Matic (7.a, če ga poznate). Začeli smo v četrtek, 7.3.2024 (kot vam je že povedala moja draga prijateljica Sara ), ter končali naslednji dan. Jaz vam bom predstavila petek.

Že mesec pred nastopom smo dobili opis svoje (izbrane) ženske. Jaz sem imela prvo slovensko kiparko in risarko Karlo Bulovec Mrak. Njeno življenje se mi še vedno zdi zanimivo in posebno.

V petek sem z nastopi začela komaj 2. šolsko uro. Predstavitev je potekala pred 8.c in 9.a razredom (moj sedež je bil pred vrati v staro telovadnico). Nekateri so poslušali z velikim zanimanjem, nekateri pa ravno ne. Po vsaki predstavitvi sem postavila vprašanja, ter razdelila bombone. 4. uro sem predstavljala našemu razredu(7.a), ter 6.a (tokrat sem sedela pri plakatih, tako kot tudi 5. uro). Vse ure so potekale bolj ali manj sproščeno.

Ko pa se je začela 6.ura (ki smo jo vsi zeloooooo dolgo čakali), smo se dobili pri učiteljici. Tam smo dobili bombone, piškote, ter najboljšo stvar: označevalec v obliki bombona. Nato smo se vsi z malce hripavim glasom (jaz sem predstavljala enako stvar približno 30-krat) zahvalili učiteljici ter uživali v začetku vikenda.

Eva Tepeh, 7.a