,,…Plesaje v valove šumeče planila.
Vrtinec so vid’li čolnarji derèč,
al Uršike videl nobeden ni več.”

V tednu od 20. do 24. januarja učenci osmih razredov nismo imeli navadnega pouka slovenščine. V vsakem razredu je bilo polno Povodnih možev in Uršik. Bilo je zelo zanimivo ter poučno.

Od ponedeljka do petka je pouk slovenščine potekal drugače kot ponavadi. Nekaj tednov pred nastopom smo se razdelili v pare ter določili, kdo je Povodni mož ali Uršika. Razdelili smo si tudi zgodbe o Francetu Prešernu ter njegovem življenju. Nekaj ur pred govornim nastopom smo vadili pri urah slovenščine, potem pa je končno šlo zares. Vsak par posebej je odšel pred tablo ter najprej povedal svoj del o življenju Franceta Prešerna. Potem pa je sledilo deklamiranje pesmi Povodni mož. Veliko parov nas je zraven tudi igralo. Na koncu smo povedali še svoje mnenje ter bili ocenjeni.

Bilo je zelo zabavno in zanimivo. Hvala učiteljicama slovenščine Maji in Katji.

Eva Tepeh, 8.a

V petek, 6.12.2024, ob petih popoldne je potekla otvoritev razstave ilustracij Vanje Flisa. Dogodek je potekal v Anini galeriji, v Rogaški Slatini, kamor nas je pripeljala učiteljica Andreja.

Ob pol treh smo se učiteljica, Nina, Tea in jaz dobile pred dvorano, kjer smo sedle v učiteljičin avto ter se odpeljale proti Rogaški Slatini. Po 1 uri vožnje smo prispele ter se odpravile v galerijo, kjer smo odložile stvari. Skupaj z Vanjo smo se odpravili v kavarno z odličnimi sendviči, sladicami in pijačami, kjer smo se spoznali in pogovarjali. Ob pol petih smo odšli nazaj v galerijo, kjer smo počakali na začetek. Začela se je prireditev. Vodila jo je Sergeja Javornik, ki se je pogovarjala z Vanjo ter avtorico knjig o Vurkotu, Bredo Mulec. Jaz sem zaigrala na violino, slišali pa smo tudi pesem o Vurku, ki je pravtako prišel na prireditev in se zabaval z otroci. Po koncu so sledile delavnice, na katerih si lahko risal ali pa ustvarjal s plastelinom. Bilo je zelo zabavno, sledila je tudi manjša pogostitev. Če ne bi bilo tako mrzlo, bi se odpravili na sprehod ob prazničnih lučkah. Na koncu smo se odpeljale domov.

Bilo mi je zelo všeč, saj smo spoznale veliko novega. Hvala učiteljici Andreji, da nam je to omogočila.

Eva Tepeh, 8.a

V ponedeljek, 7.10.2024, se je odvil že 21. vsakoletni Bralni maraton – tam prebereš pesem na izbrano temo, ki si jo napisal sam, ali pa samo prebereš pesem drugega avtorja. Letos smo na srečo imeli spet lepo vreme.

Dogodek se je odvijal ob 10.00 na Trgu svobode v Mariboru, kjer začasno postavijo oder. Pred odrom je veliko klopi, na katere lahko sedemo. Na začetku je kratek uvod, potem pa sledijo pesmi. Vsako leto nas obiščenekdo, ki je povezan z dogodkom. Ko prebereš pesem, si izbereš knjigo, ki jo dobiš kot nagrado. Na izbiro je veliko različnih knjig. Okoli odra je tudi veliko stojnic z zabavnimi eksperimenti in igrami, v zvezi s tednom otroka. Dogodek je mišljen tudi kot začetek šolske bralne značke. Jaz sem letos prebrala svojo pesem z naslovom Razmislek o besedah. Zraven mene je prišla tudi Alja iz devetega razreda, ki je napisala res lepo pesem. Pospremila naju je gospa knjižnjičarka. Na koncu maratona naju je gospa knjižnjičarka povabila na sladoled ali pijačo ter v knjižnico Prve gimnazije. Bil je res zabaven in poučen dan.

Hvala vsem, ki so sodelovali v tem in poskrbeli, da smo se imeli lepo.

Eva Tepeh, 8.a

Po izletu smo imeli še poseben vikend. Spet nas je obiskala gospa Lara, s katero smo se že spoznali na tehniškem dnevu. Dobili smo se v petek ob štirih popoldne, v novi jedilnici. Spet smo se srečali z večino učencev iz Osnovne šole Korena, s katerimi smo se spoprijateljili.

Že takoj na začetku smo dobili vsaka skupina svoje sladkarije. Na svoji mizi za prigrizke smo imeli bombone, kokice, čips, pijače in še kaj. Med poslušanjem smo cel čas lahko nekaj jedli in pili ter si odšli še po več prigrizkov. Na začetku je vsaka skupina po približno 5 učencev dobila svoj canvas. To je list, na katerega zapišeš vse ideje, ki ti pomagajo pri izvedbi načrta. S skupnim delom smo prišli do načrta, kako bi lahko spremenili likovno in tehniško učilnico in kaj vse bi se tam dogajalo. Učenci iz Korene pa so delali načrt, kaj bi lahko spremenili v njihovem posebnem prostoru na njihovi šoli. Med delom smo imeli 25 minut prostega časa. Po odmoru smo odšli nazaj delati in smo začeli risati plakate, ki bi povabili ostale na dejavnosti, ki bi jih prirejali na naši šoli. Tam smo se res veliko naučili in spoznali. Ob osmih pa smo se odpravili nazaj domov.

Res smo hvaležni, da se učitelji tako trudijo za nas. Hvala tudi gospe Lari, ki nas je vodila skozi celoten program. Več o naslednjem dnevu in tudi zadnjem, povezanim s tem ustvarjanjem, pa izveste pri Nini.

Eva, 8.a

V torek, 24.9.2024, smo se učenci, ki obiskujemo izbirni predmet likovno snovanje in smo ga tudi lani obiskovali, odpravili v Ljubljano, v okviru projekta SPIRIT. Z nami sta prišli učiteljica Andreja in učiteljica Loresana. Na izletu so se še nam pridružili učenci in učenke Osnovne šole Korena. Tako smo osmošolci in devetošolci OŠ Duplek ter sedmošolci, osmošolci in devetošolci OŠ Korena odšli v Ljubljano.

Tam smo najprej odšli v nakupovalni center ter bili tam kakšne pol ure. Za tem smo si malce pogledali mesto te se odpravili do hotela Celica.
Tam smo si ogledali nekdanji zapor. Ta zapor je sedaj prenovljen in v njem lahko prenočiš. Imajo zelo zanimive sobe. Zraven sob smo si ogledali klet, ki ni prenovljena in v njej ni ničesar, le dve samotni celici. Ogledali smo si tudi star Metelkovo ulico na katerih imajo včasih zabave , a te ulice so neobičajne. Imajo grafite živali, ljudi, imen in kipe iz plastike, kovine ter ostalih neuporabnih materialov. V teh ulicah je včasih bila šola, nam je povedala vodnica. Ta ogled ulic in zapora smo imeli več kot eno uro. Po ogledu smo se sprehodili do reke Ljubljanice in do mostov na njej. Seveda smo imeli čas za druženje med sabo in to zelo veliko. Popoldan pa smo sami odšli jest oz. na kosilo, kamor smo želeli. Lahko smo celo odšli v kakšno trgovino in si kaj kupili. Ko smo pojedli, smo lahko hodili še po bližnjih trgovinicah.
Na koncu so nam učiteljice kupile še najboljši sladoled v celi Ljubljani. Čisto na koncu smo se z najboljšim voznikom odpeljali nazaj do naše šole.

Ta dan smo se veliko naučili. Naučili smo se, da umetnost ni samo v slikah in risbah, ampak je v skoraj v vsaki stvari. To je bil eden najboljših dni v celem začetku šolskega leta in upava, da se še kdaj ponovi.

Nina in Eva, 8.a

Ponedeljek, ki smo ga vsi že zelo dolgo čakali, je 24. junija končno prišel. Bil je zelo zabaven dan, še posebej zanimiv v našem razredu. Podelila so se priznanja, spričevala in zaslužene pohvale. Ogledali smo si prireditev, se pogovarjali s sošolci in se poslovili.

Zjutraj, ob 7.30 smo se dobili v svojih učilnicah, ter se odpravili na malico. Po naši zadnji malici v tem šolskem letu, smo se odpravili nazaj v učilnice, kjer smo si razdelili spričevala in priznanja. Nekaj učencev je dobilo tudi pohvale. Po podelitvah smo imeli še nekaj minut časa in smo se pogovarjali. Ob devetih se je pričela prireditev v športni dvorani. Tam smo se veliko naučili o tem, kako je nastala Slovenija, o prazniku ter še o čem drugem. Zraven tega je nastopilo še nekaj učencev. Potem so na odru nagradili še tiste učence, ki so se v tem letu zelo potrudili (a verjamem, da smo se vsi). Ob koncu prireditve smo se še zadnjič poslovili od naših učiteljev ter se odpravili v razrede. V našem razredu smo še malo zaplesali ter se po celem šolskem letu zasluženo odpravili domov.

Tisti, ki ste redno spremljali prispevke na Korakih, veste, da se je v tem letu veliko dogajalo. Še enkrat se pa želim zahvaliti vsem učiteljem, ki so nas v tem letu učili in tudi naučili in še posebej se zahvaljujem učiteljici Maji, ki nas je v tem letu naučila veliko in nam zelo pomagala, vodila pa nas je tudi v Korakih. Upam da boste vsi uživali letošnje počitnice!

Eva Tepeh, 7.a

V četrtek, 11.4.2024, smo se učenci od 7. do 9. razreda odpravili v kino, kjer smo si za nagrado ogledali odličen film. To je bila nagrada za odlično opravljeno bralno značko.

V četrtek smo se 2. šolsko uro dobili v jedilnici. Tam smo počakali na učiteljico Majo ter tudi pojedli malico. Ko smo se najedli, smo se preobuli ter odpravili na avtobus. Na poti smo si zaploskali za opravljeno bralno značko. Učiteljica nam je tudi povedala, da si bomo ogledali film Bela golobica. Zgodba je zelo zanimiva. Vsebuje skoraj vse, kar nas zanima. Govori o punci, ki se je skoraj 2 leti skrivala na podstrešju njenega sošolca, s katerim sta se vedno bolj razumela in postala več kot le prijatelja. Zgodba se dogaja v času 2. svetovne vojne. Deklica je bila v veliki nevarnosti, saj je bil Židinja. Zgodba je bila zelo žalostna, na koncu se je skoraj cela dvorana jokala. Zgodba nas res veliko nauči. Še celo popoldne bi lahko razpravljali o filmu ter o naših mnenjih.

Po kulturnem dogodku smo se z avtobusom odpravili proti šoli. Veliko jih je izstopilo po postajah, a nekateri smo se peljali do šole in pojedli kosilo. To je bil res zanimiv film, ki ga zelo priporočam.

Eva Tepeh, 7.a

Letos pa je bila ena od najzanimivejših nalog 7.razreda to, da smo skoraj celotni šoli predstavljali ene izmed najpomembnejših Slovenk, ki so tudi pripomogle v prihodnost naše države. Pomagal je tudi Matic (7.a, če ga poznate). Začeli smo v četrtek, 7.3.2024 (kot vam je že povedala moja draga prijateljica Sara ), ter končali naslednji dan. Jaz vam bom predstavila petek.

Že mesec pred nastopom smo dobili opis svoje (izbrane) ženske. Jaz sem imela prvo slovensko kiparko in risarko Karlo Bulovec Mrak. Njeno življenje se mi še vedno zdi zanimivo in posebno.

V petek sem z nastopi začela komaj 2. šolsko uro. Predstavitev je potekala pred 8.c in 9.a razredom (moj sedež je bil pred vrati v staro telovadnico). Nekateri so poslušali z velikim zanimanjem, nekateri pa ravno ne. Po vsaki predstavitvi sem postavila vprašanja, ter razdelila bombone. 4. uro sem predstavljala našemu razredu(7.a), ter 6.a (tokrat sem sedela pri plakatih, tako kot tudi 5. uro). Vse ure so potekale bolj ali manj sproščeno.

Ko pa se je začela 6.ura (ki smo jo vsi zeloooooo dolgo čakali), smo se dobili pri učiteljici. Tam smo dobili bombone, piškote, ter najboljšo stvar: označevalec v obliki bombona. Nato smo se vsi z malce hripavim glasom (jaz sem predstavljala enako stvar približno 30-krat) zahvalili učiteljici ter uživali v začetku vikenda.

Eva Tepeh, 7.a

Ena izmed učiteljic športa na naši šoli je učiteljica Barbara. Je zelo prijazna in razumevajoča.

Kako dolgo že učite na naši šoli?

Od leta 1998.

Ste že prej učili na kateri drugi šoli?

Da, na osnovni šoli Tabor 1 in na osnovni šoli Boris Kidrič, ki je zdaj združena s Prešernom in se zdaj imenuje samo Osnovna šola Franceta Prešerna.

Katere razrede pa učite na naši šoli?

Zdaj učim od 6. do 9. razreda. Včasih sem še učila v oddelkih podaljšanega bivanja.

Od kdaj se zanimate za šport?

Mi je bilo položeno v zibelko, ker sta bila moja starša športnika, atleta, tudi kasneje atletska sodnika. Oče je bil potem tudi funkcionar, predsednik kluba. Od nekdaj smo gledali televizijo ter hodili na tekme in tako dalje.

Ste že od nekdaj vedeli, da boste postali učiteljica športa?

V osnovni šoli sem razmišljala, tako je šlo po vrsti: najprej se hotela biti učiteljica angleščine, potem sem ugotovila, da bi angleščino povezala s potovanji in bi postala turistični vodnik. Potem se se malo bolj usmerila v to, da bi postala učiteljica športne vzgoje (včasih telesne vzgoje).

Kakšno se vam zdi poučevanje športa v zadnjem času?

Pogoji so veliko boljši kot so bili tu pri nas, v dvorani manjka gimnastičnega orodja. Nimamo bradlje, nimamo droga. Nam kar nekaj stvari manjka. Drugače pa smo z leti marsikaj dali ven iz učnih načrtov, saj je malo prezahtevno za zdajšnje, ne znanje otrok, temveč sposobnosti. Seveda ne vseh, ne govorim zdaj za vse otroke, da so manj sposobni, ampak mogoče, da manj stvari, ki so bolj enostavne, lažje in bolj temeljito osvojite, kot pa da gremo v nekaj prezahtevnega za vas.

Kakšen odnos imajo učenci do športa?

Kar v redu, nekateri razredi kar uživate v gibanju, potem pa je tu par takih, ki bi radi kaj naredili po svoji glavi, to pa pač ne gre, mora biti red.

Katera vrsta športa vam je najbolj všeč in katera vam je najtežja?

Skoraj celo življenje sem bila v odbojki. Igrala sem jo aktivno od 3. razreda do 32. leta. Zraven odbojke pa imam rada tudi rokomet. Gimnastika se mi zdi precej zahtevna, ampak tudi lepa. Mi je žal, da je nisem kot otrok šla celo trenirat (smeh).

S čim se ukvarjate v prostem času?

Rada hodim na sprehode, saj imam malo težave z zdravjem. Ne igram več odbojke, niti kaj drugega. Hodim po hribčkih (smeh).

Slišali smo, da ste bili zelo dobri v odbojki. Kako so potekali treningi ter tekmovanja?

Najprej sem bila samo v klubu Branik Maribor (zdaj nova KBM). Prišli smo tudi do naslova državnih prvakinj (dvakrat, v bivši Jugoslaviji). Ko pa se je Slovenija osamosvojila, sem bila s klubom UK Celje državna prvakinja, tudi v Sloveniji. V državni reprezentanci sem igrala v Jugoslaviji, dolgo časa kot kapetanka. Tako kot je kariera napredovala, se je število treningov večalo ter postalo bolj zahtevno. Igrala sem v vrhunskem nivoju 13 let. Potem pa je prišla na vrsto družina.

Kaj bi svetovali učencem glede športa?

Da naj se ukvarjajo s športom, z nečim, kar jim je všeč in da naj to počnejo z žarom.

Se spomnite kakšnega smešnega dogodka?

Ne, niti ne. Ves čas je nekaj, ko se vsi zabavamo. Ampak se trudim, da se otroci ne bi delali norca drug iz drugega, ko jim pač kaj ne gre.

Kaj bi svetovali bralcem Korakov?

Da naj tudi sami kaj napišejo, ne samo berejo (smeh).

V četrtek, 25.1.2024, smo se učenci na predmetni stopnji odpravili na športni dan. Na izbiro smo imeli smučanje, plavanje in fitnes ter drsanje s pohodom. Izbrale sva si plavanje s fitnesom.

Zjutraj smo se zbrali pred šolo in se razdelili po dejavnostih. Na plavanje nas je šlo zelo veliko. Odpravili smo se na avtobuse. Pot ni bila zelo dolga. Ko smo prispeli v športni park Ruše, smo pojedli malico, Po malici so nam povedali kratka pravila. Šesti in sedmi razredi smo najprej imeli plavanje, osmi in deveti pa fitnes. Najprej smo se preoblekli v kopalke in nato smo se odpravili v bazen. V bazenu smo preplavali nekaj krogov, nato pa se kopali, skakali v vodo in se zabavali. Prišel je čas, ko so nam učiteljice povedale, da si gremo punce posušit lase. Čez par minut so prišli tudi fantje. Potem smo se zamenjali s starejšimi. Pred fitnesom smo lahko še kaj pojedli in popili ter se preoblekli v športna oblačila in teniske. V času fitnesa smo lahko 6. in 7. razredi igrali bowling, na katerem smo igrali fantje proti puncam (punce smo dvakrat zmagale). Po koncu igre smo še pojedli kakšen prigrizek ter se odpravili proti šoli.

Z vsemi učitelji, ter še posebej z učiteljico Andrejo Zelenik, smo se zelooooo zabavali in razumeli (in premagali fante). Hvala za tako dobro organiziran športni dan.

Eva T. in Nina G., 7.a