Bilo je neko normalno jutro. Kot po navadi sem odšla v kopalnico in, joj, v ogledalu zagledala odraslo osebo. Ta oseba ni bila samo odrasla, bila je tudi strogega videza. Roke mi je kar zvleklo k spenjanju las – pa ne čopa, temveč stroge fige. Oblekla sem ozko krilo in jakno ter obula čevlje z visoko peto. Na svoji mizi sem imela veliko dokumentacije, ki pa je bila vsa urejena. Ugotovila sem, da sem ravnateljica OŠ DUPLEK. In to stroga ravnateljica!

Odločila sem se za velike spremembe. Oblekla sem udobna oblačila, spustila lase in obula teniske. Nisem se odpeljala z avtomobilom, temveč odkorakala po šolski poti. Srečala sem učence z zelo težko šolsko torbo.Pomagala sem jim in prišla do šole vsa zadihana, da učencem, ki so me pozdravili, nisem mogla niti odgovoriti. Ko sem prišla do zraka, sem zahtevala sestanek z učitelji in drugimi strokovnimi delavci. “Želim velike spremembe,” sem začela. Vsi so me nemo, s široko odprtimi očmi gledali in nihče ni niti pomežiknil. “Otroci bodo pisali samo v en zvezek, delovni zvezki bodo dostopni na računalniku ali tablici, knjig ne bodo nosili v šolo! Postavili bomo avtomate za pijačo in hrano, z vsem, kar imamo, naredimo šolo zanimivo!” sem nadaljevala. Najstarejša učiteljica se je opogumila! “Kaj pa imamo?” Imamo veliko pripomočkov in našega znanja! Naredimo učilnice drugačne!” sem zavpila. Idejo sem povedala tudi učencem. Vsi so bili veseli.Razrede so lahko prepleskali v svojo najljubšo barvo. Pri določenih predmetih so bile stvari prikazane s svetlobnimi objekti-npr. zvezde in planeti, notranjost celice… Ko je bilo vreme lepo, smo hodili na sprehode in imeli učilnico na prostem. Izbrali smo tudi maskoto-Tačko. Vse je bilo popolno. Šolo sem spremenila v zabavno ustanovo in otroci so bili navdušeni.

Mislila sem, da je biti ravnateljica vedno le zabava, ampak kmalu sem ugotovila, da biti ravnateljica pride s svojimi obveznostmi, kot načrtovanje, pogovarjanje s starši itd. Temu delu nisem bila kos. Želela sem spet biti otrok.

Naslednje jutro sem takoj stekla k ogledalu in sem bila spet moje starosti. Bila sem presrečna

Sara, 8.a