To sem jaz

Sem Kaja, učenka 8.b razreda. Dolgo sem čakala in končno je prišel čas, ko lahko začnem obiskovati novinarski krožek.

K novinarskem krožku sem se prijavila, saj zelo rada pišem. Trudila se bom,da vas s svojimi članki ne bom dolgočasila. Treniram ples in ob njem se tudi zelo zabavam. Rada se družim s prijatelji in družino. Za to leto si želim, da bi imela čim lepše ocene in da bi se lahko kmalu rešili karantene in koronavirusa.

Upam, da boste uživali v mojih prispevkih.

Kaja, 8.b

Če bi bila ravnateljica naše šole

Bil je nek čisto navaden dan med počitnicami. Dan je potekal zelo dobro, a hitro je že bil čas za spanje. Zato sem seveda šla v svojo sobo, ugasnila luč in zaspala. Tisto noč sem po dolgem času spet sanjala.

Zbudila sem se pred šolo. Kot da bi bil pouk, sem čisto normalno sedela zunaj na šolski klopci. Šla sem v šolo. Bila je dolgočasna, žalostna. Ko sem prišla v svoj razred, so me vsi pozdravljali kot ravnateljico šole, kar se mi je zdelo čudno. Nato sem šla do mojega učitelja, ki me je poklical po priimku in me vikal. Naenkrat me je prešinilo, da sem zdaj ravnateljica naše šole. Cel dan sem se vedla zelo pomembno, kot da sem nekakšna kraljica. Hitro sem sklicala sestanek. Vsem učiteljem sem povedala, da bomo preuredili celotno šolo. Stole smo zamenjali z oblački, mize z mavricami ter namestili stojnico s sladkarijami različnih okusov ter oblik in najboljšo sladkorno peno na svetu. Učenci moje šole so bili zelo zadovoljni s prenovo.

Naenkrat pa ni bilo več ne šole, ne učencev. Spet sem se znašla v svoji sobi, na moji postelji.

Teja, 7.b

Naj se predstavim

Zdravo, naj se vam predstavim. Sem Taja, učenka 7.a razreda.

K novinarskem krožku sem se prijavila, ker rada pišem zgodbe. Moj najljubši hobi je branje in petje. Zelo rada se družim s prijatelji in družino. Za to leto upam, da bom imela dober uspeh v šoli in da ne bomo spet dva meseca v karanteni. Upam tudi, da bo to šolsko leto kar se da pustolovsko, veselo in zanimivo.

Za vas bom pisala članke, ki verjamem, da vam bodo všeč.

Taja, 7.a

Prehitro je minilo

Sem Staša in obiskujem 7.a. Letos sem prvič v novinarskem in se že zabavam. A ker hodim k nemščini, žal moram delati od doma. Zdaj vsaj ne bom edina. Obožujem konje in risanje. Doma tudi imam konja, mačko, psa in ribe.

Letos si najbolj želim lepih oz. odličnih ocen, za katere se bo seveda treba potruditi. Upam tudi, da bom imela takšne prijatelje, kot sem jih imela do zdaj, takšne, ki mi pomagajo, nasmejijo in tolažijo. Včasih si res mislim, da sem lahko srečna, kakšne prijatelje imam in da se znam potruditi za šolo.

“Še malo pa bo konec”, si včasih mislim. Zamislim se, kako bo šlo naprej. Ustrašim se, ker ne vem, ali mi bo uspelo, če bom našla prijatelje ali jih izgubila. Do takrat še moram doživeti dogodivščine, smeh in solze, zato si vedno rečem: “Živi trenutek”. Tako si pomagam in res deluje. Ko bo pa treba oditi iz osnovnošolskih klopi, pa upam, da bom zbrala pogum in odkorakala v prihodnost.

Spomnim se, ko sem si želela postati trenerka jahanja, veterinarka in oskrbnica konjev in takrat mi solze pritečejo v oči. Spomnim se prepiranja za žlico z listji, popoldanskih počitkov, prvega prihoda v šolo, straha pred prvim letom ocen in učenja naših prvih besed. In jaz sem si tako želela odrasti…

Staša, 7.a

Čarobni amulet

V petek je bil še en navaden šolski dan. Ura se je že začela, zato sem se usedla v svojo klop. Končno je nastopila zadnja šolska ura. Ko sem čakala na avtobus, pa se je na tleh nekaj zableščalo.

Pobližje sem si pogledala in bil je prelep amulet. Ker ga nihče ni pogrešal, sem si ga nadela okoli vratu. Naslednje jutro sem se pogledala v ogledalo toda videla nisem nikogar. Nekako sem snela amulet in spet sem se lahko videla. Na spletu sem preverila, kakšne vrste amulet sem našla. Ugotovila sem, da lahko to moč tudi nadzoruješ. Ker me je res zanimalo, kaj bomo delali naslednjič v šoli, sem se pretihotapila v hišo. Vse pravilne odgovore sem se naučila na pamet. Ko je bil spet čas, da se vrnemo v šolo, sem se med odmorom pretihotapila v zbornico in poslušali, o čem se učitelji in učiteljice pogovarjajo. Izvedela sem, da bodo nekatere učence premestili v drugo šolo in, da naslednji teden pišemo test. Ko sem prišla domov, sem bila že neučakano in žalostna, saj nisem vedela, če me bodo premestili.

Včasih je bolje biti potrpežljiv in počakati, da ti drugi povedo, kaj imajo za reči.

Nuša, 7.B

Moje želje za šolsko leto 2020/2021

Moje ime je Marisa in sem učenka 7.b razreda osnovne šole Duplek. Že kot mlajša sem prebirale članke in občudovala dela drugih učencev. Končno sem to leto dobila možnost, da postanem novinarka pri novinarskem krožku. Sama vem, da že od nekdaj rada pišem. Moja domača mapa je polna ljubezenskih in dramatičnih zgodb. Zelo se veselim, da bom napisala še veliko zanimiv člankov, ki bodo navduševali druge generacije.

Za to šolsko leto pa si preprosto želim, da bi imela odlične ocene in v 8. razred odnesla čim več znanja. Drugače pa tudi upam, da bomo kmalu premagali ta grozljiv korana virus in, da bomo končno spet normalno zaživeli.

Marisa, 7.b

Jaz in moje želje glede šole in moje prihodnosti

Jaz sem Teja, učenka 7.b razreda Osnovne šole Duplek. Zelo rada obiskujem šolo, a se mi šolsko leto brez obšolskih dejavnosti zdi preveč dolgočasno. Zato sem se odločila, da bom začela obiskovati novinarski krožek. Prav tako sem si želela biti kot neka mlada novinarka ter pisati članke in intervjuvati razne osebe.

Želim si, da bi bilo to leto uspešno kar se da, za mene in moje sošolce ter sošolke, da bi se koronavirusa končno rešili in ne bi več uporabljali zaščitnih mask ter da bi še naprej bila dobra prijateljica in članica družine. Seveda pa je mojih želja preveč, da bi vse zapisala v ta prispevek.

Zdaj pa še nekaj o moji želji za življenje v prihodnosti. Po osnovni šoli bi se rada dalje izobraževala na II. gimnaziji v Mariboru. Ker pa si želim postati kirurginja, bom šla še na medicinsko fakulteto v Mariboru. Upam, da bom kar se da odlična kirurginja in rešila veliko življenj.

Teja, 7.b

Naj se predstavim

Sem Nikolina, hodim v 7.a razred. K novinarskem krožku sem se prijavila, ker si želim poskusiti nekaj novega in zanimivega.

Rada bi pisala spise in morda kdaj tudi inervjuvala ljudi. Treniram jahanje in se v tem športu zelo sprostim in zabavam, čeprav je včasih treba tudi dobro poprijeti za uzdo in pravilno trenirati. Moja najljubša pasma konja je toplokrvni angleški konj. V življenju bi si rada ustvarila družino in imela prijazne prijatelje. Po poklicu si želim biti živinozdravnica. Se že veselim tega leta z novinarskim krožkom.

Rada pa tudi delim lepe misli, kot na primer: “Sledi svoji luči in ne zaidi v temo.”

Nikolina, 7.a

Naj se predstavim

Jaz sem Ana, učenka 7.a. Že v prejšnjem letu sem hotela obiskovati novinarski krožek. Rada raziskujem in tudi pišem. Moj hobi je predvsem branje in ples, rada pa se igram tudi s svojim psom. Rada tudi sprašujem in raziskujem, še raje pa pišem članke. Vse to so razlogi, da sem se prijavila k novinarskemu krožku. Moje želje v letu 2021 so, da bi bila v šoli še naprej odlična in da bi bila dobra prijateljica. Želim si tudi, da bi se še naprej razumela s svojimi prijateljicami.

Ana,7.a

Snemanje dupleške himne

V četrtek, 1.10.2020, smo nekateri učenci imeli priložnost videti novo športno dvorano, saj smo s pevskim zborom snemali dele videospota za novo dupleško himno. Himna in video sta bila prvič javno videna ter slišana na otvoritvi nove športne dvorane.

Ob pol desetih smo se vsi pevci zbrali pred vhodom v dvorano. Ko smo vstopili, se je prav vsakemu izmed nas videlo navdušenje na obrazu. Posedli smo se na tribune in učitelj nam je dal nekaj navodil. Kasneje smo se vsi učenci postavili za tremi vrati ter počakali, da se snemalca pripravita, na to pa smo na učiteljev znak vsi stekli v dvorano. To smo posneli in ponovili še dvakrat.

Kasneje smo se vsi učenci postavili na tribune, zapeli refren dupleške himne in se pretvarjali, da navijamo na tekmi. Petje refrena smo sicer posneli že v torek, 29.9.2020, ampak brez kamere, torej samo zvok.

Ko smo s tem končali, smo se še vsi obuli in oblekli, saj smo posneli tudi prizor, kako tečemo zraven telovadnice. Za konec pa se je cel pevski zbor slikal zunaj, zraven telovadnice. Nato smo vsi odšli nazaj v učilnice in k pouku.

Na otvoritvi dvorane si je večina že pogledala himno in bili so navdušeni. Zaradi epidemiološke situacije je otvoritev sicer potekala s številnimi omejitvami, a zato ni bila nič manj zanima.

Veliko pozitivnih komentarjev je prišlo na himno, od mladih in tudi starejših. Tudi jaz sem himno že videla in moram reči, da sem se ob koncu zraven že smejala.

Kaja, 8.b